Sedem javnih gospodarskih družb pa je na lastno pest določalo cene materialnih stroškov zaradi priključitve na javna infrastrukturna omrežja in tako izkoriščalo monopolni položaj.

Koliko denarja so občine Ljubljana, Celje, Jesenice, Ajdovščina, Sežana in Brežice, ki so kršile predpise, zaračunavale preveč, ni znano, veliko pa pove že podatek, da je bilo samo za priključnine na javno infrastrukturo brez pravne podlage zaračunanih skoraj 1,7 milijona evrov.

Odprte možnosti za korupcijo
Občine so zato, ker so v nekaterih primerih brez pravnih podlag vlagateljem preveč zaračunavale različne prispevke ali pa jih oprostile, pustile precej možnosti morebitni korupciji, je še ugotovilo računsko sodišče.

Preden bo znano, ali bodo občani domnevno prevelike stroške dobili povrnjene, morajo občine in izvajalci javnih pooblastil v občinah, kjer je bil nadzor opravljen, računskemu sodišču izdati odzivna poročila.

Negativno mnjenje tudi okolijskemu ministrstvu
Negativno mnenje je dobilo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki po mnenju računskega sodišča ni ustrezno nadzorovalo občin. Roki za veljavnost predpisov za odmero komunalnega prispevka so bili določeni različno, občinski akti pa so imeli vrsto pomanjkljivosti. Sodišče ob tem posebej opozarja, da se odmera komunalnega prispevka začenja na podlagi vloge investitorja, in ne po uradni dolžnosti.

Poleg tega zakon o urejanju prostora in podzakonski akti ne določajo natančno določil vsebine in pogojev sklepanja urbanistične pogodbe in pogodbe o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture, kar povečuje tveganje, da so investitorji različno obravnavani.