Prijatelj je v priporu od 13. marca. Foto: DZ
Prijatelj je v priporu od 13. marca. Foto: DZ
Kumer: DZ lahko deluje tudi z 89 poslanci

Predsednik mandatno-volilne komisije DZ-ja Dušan Kumer je dejal, da je komisija z večino glasov sklenila predlagati DZ-ju, da poslanci in poslanke zaradi očitanih kaznivih dejanj napeljevanja k nedovoljenemu sprejemanju daril in napeljevanja k dajanju daril ter dveh kaznivih dejanj poskusa izsiljevanja poslancu Srečku Prijatelju ne prizna imunitete in dovoli vodenje kazenskega postopka.

RAZŠIRJENA PREISKAVA
Koprsko tožilstvo je 23. marca zahtevalo razširitev preiskave zoper štiri osebe, a med njimi ni Srečka Prijatelja. Štiri osebe sumijo kaznivih dejanj izsiljevanja, poslovne goljufije, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter nedovoljeno sprejemanje in dajanje daril.

Komisija je DZ-ju predlagala, da o tem čim prej odloči, kar bo državni zbor tudi storil na današnji izredni seji.

DZ bo dobro deloval tudi z (le) 89 poslanci
Mandatno-volilna komisija pri obravnavi imunitete ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je podan dejanski sum poslancu očitanega kaznivega dejanja ter ali je poslanec kazensko odgovoren. Komisija presodi le, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije in delovanje državnega zbora, in teh razlogov ni, je dejal Kumer. V razpravi nihče od poslancev ni problematiziral delovanja DZ-ja, glede na dano dovoljenje za vodenje kazenskega postopka proti poslancu Srečku Prijatelju.

V preteklih dneh so se namreč pojavili očitki, da DZ ne deluje v skladu z ustavo, ki določa, da je poslancev 90, ker Prijatelju ni priznana imuniteta, pa jih delo lahko opravlja le še 89.

Tudi prvič soglasno proti imuniteti
Ista komisija je o tem prvič odločala na nujni seji 16. marca, potem ko se je Prijatelj v priporu znašel tri dni predtem zaradi suma storitve kaznivih dejanj izsiljevanja ter nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivi. Komisija se je takrat odločila enako, proti imuniteti.

Postopek določen v ustavi
Postopki podeljevanja imunitete so določeni v ustavi, poslovniku državnega zbora in zakonu o poslancih, v vseh treh pa je zapisano, da poslanec imunitete ne more dobiti, če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana zaporna kazen več kot pet let. Prijatelju v primeru obtožbe grozi osem let zapora.

Že prejšnji teden pa je mandatno-volilna komisija odločila, da mu v času pripora mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kar pomeni, da mu poslanska plača ne pripada. Državni zbor ga je medtem razrešil iz komisije po zakonu o preprečevanju korupcije.

Kumer: DZ lahko deluje tudi z 89 poslanci