Člani komisije so z zadostno večino podprli predlagano izhodišče za spremembo 121., 140. in 143. člena ustave, ki se nanašajo na ureditev lokalne samouprave.

V ustavo naj bi vnesli dve varovalki. Tako bi državnemu zboru naložili, da še pred odločanjem o ustanovitvi pokrajin pozove občinske svete k posredovanju svojih mnenj. Tako bi na nek način zagotovili, da bi ustanavljanje pokrajin potekalo v soodločanju z lokalnimi skupnostmi - kljub temu, da takšna mnenja občinskih svetov zakonodajalca ne bodo pravno zavezovala.

V ustavi enakopravnost invalidov, o sodstvu šele januarja
Člani ustavne komisije so poleg tega pripravili stališče do predlagane spremembe 14. člena ustave. V skladu s predlogom bi v tem členu, ki se nanaša na enakost pred zakonom, omenili tudi invalidnost, s čimer bi simbolno zagotovili enakopravnost invalidov.

Člani ustavne komisije pa so na januar preložili odločanje o stališčih k predlaganim spremembam členov, ki se nanašajo na sodstvo. Strokovna skupina pri ustavni komisiji je enkrat o spremembah ustave na tem področju že izrekla negativno mnenje, novega celovitega mnenja pa še niso pripravili, je pojasnil koordinator strokovne skupine Miro Cerar in člane komisije zaprosil za še dodaten čas. Poleg tega bodo na eni prihodnjih sej obravnavali tudi stališča k predlogu za spremembo 50. člena ustave (pravica do socialne varnosti in pokojnine).

Brez opredelitev glede državnih simbolov
Na tokratni seji se še niso opredelili do predloga za začetek postopka spremembe 6. člena ustave, ki govori o državnih simbolih, državni zastavi in grbu. Skupina 72 poslancev s prvopodpisanim Jožefom Školčem (LDS) je že pred dvema letoma v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem v ustavi ne bi bili več določeni državni simboli. Te bi namreč uredili z zakonom, ki bi ga državni zbor sprejel z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.

Na podlagi enega prejšnjih sklepov komisije je bil že izveden anonimni javni natečaj, na katerem so bile izbrane rešitve nove državne zastave in grba, ki pa so naletele na negativni odziv javnosti. Na predlog Školča je komisija odločanje o predlogu, da bi DZ začel postopek spreminjanja tega ustavnega člena, preložila. Školč je namreč zaprosil za še nekaj dodatnih posvetovanj s pobudniki, preden bi rekli zadnjo besedo o tem, ali sploh začeti s spreminjanjem tega ustavnega člena.

Postopek spreminjanja ustave
DZ je na izredni seji 17. in 18. novembra začel postopek spreminjanja ustave v delih, ki se nanašajo na ureditev lokalne samouprave, sodstva in referenduma. Poslanci so podprli še nekatere druge predloge. Tako se nadaljuje postopek za dopolnitev ustave s popravki, ki ne bodo imeli večjih pravnih ali finančnih posledic, temveč bodo vsekakor imeli simbolni pomen. V ustavo naj bi tako vnesli besedila, s katerimi naj bi zagotovili enakost invalidov, zapisali, da je pravica do pokojnine ustavna pravica ter da bi morale imeti ženske enake možnosti kot moški pri zastopanosti v političnem življenju države. Že prej je ustavna komisija pripravila izhodišča k predlogu za spremembo 90. člena ustave (zakonodajni referendum) ter k predlogu za spremembo 44. člena (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev).