Programski svet je prisluhnil tudi poročilu varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev. Foto: BoBo

Igor Kadunc je pojasnil, da je Radiotelevizija Slovenija (RTV SLO) lani poslovala s presežkom odhodkov nad prihodki za nekaj več kot 1,1 milijona evrov. "Glede na načrt je realizacija slabša za 1,16 milijona evrov. Glede na leto 2017 pa je zavod realiziral za 421.000 evrov večji presežek odhodkov nad prihodki," je navedel.

Ob tem je poudaril, da so lahko lani presežek odhodkov nad prihodki pokrili brez prodaje Eutelsatovih delnic, kar je bilo sicer predvideno v finančnem načrtu. Po njegovih besedah ima namreč RTV Slovenija zadosti akumuliranega presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Ostalo ga je še za 12,2 milijona evrov.

Poslovanje v letu 2018 so po Kadunčevih besedah predvsem zaznamovali za 6,1 odstotka večji stroški dela, ki so bili posledica zaposlovanja dolgoletnih pogodbenih sodelavcev: "Ko primerjamo stroške plač med leti, moramo izpostaviti, da so stroški zaposlenega vendarle za vsaj 3000 evrov letno višji kot stroški za stalnega pogodbenega sodelavca."

V poročilu je Kadunc zanikal očitke, da vodstvo RTV SLO ne obvladuje stroškov dela. Po njegovih besedah so "stroški dela, razen stroškov nadur in delno tudi večopravilnosti, določeni s pogodbami in na to lahko vodstvo na kratki rok le zelo omejeno vpliva". Spomnil je, da je bilo konec lanskega v zavodu 2279 zaposlenih, kar je 20 manj od načrta.

Generalni direktor je še dodal, da je RTV SLO v leto 2019 vstopil s "praktično razrešeno" problematiko prekarnih sodelavcev, tako da se število zaposlenih s tega naslova ne bo več povečevalo. Pohvalil je tudi povečevanje deležev poslušanosti večine radijskih programov in "praktično v celoti" izveden programsko-produkcijski načrt televizije.

Poročilo varuhinje

Programski svet RTV SLO je tudi prisluhnil poročilu varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovski. V letu 2018 je na naslov varuha po e-pošti, spletnem obrazcu, telefonu in pošti prispelo 1865 odzivov javnosti, kar je 428 več kot leto prej in največ od začetka delovanja varuha leta 2008.

Tradicionalno veliko odzivov je bilo povezanih z lanskimi državnozborskimi in lokalnimi volitvami. Nasploh se je več kot polovica oziroma 54 odstotkov obravnavanih odzivov nanašalo na programe televizije. V zvezi s spoštovanjem programskih standardov ter poklicnih meril in načel novinarske etike je bilo največ odzivov na informativne in kulturno-umetniške programe.

Vsebinske pritožbe so se po besedah Todorovske največkrat nanašale na natančnost, preverjanje, verodostojnost virov, celovitost, nepristranskost, obseg mnenj, pravila žanrov, uravnoteženost pogovornih oddaj, obravnavo ranljivih družbenih skupin, izbor tem, mešanje promocije in informacije ter javno delovanje programskih ustvarjalcev.