Glede na osnutek zakona bi število vpisnih mest na posameznih visokošolskih zavodih določila vlada. Foto: RTV SLO
Glede na osnutek zakona bi število vpisnih mest na posameznih visokošolskih zavodih določila vlada. Foto: RTV SLO

Predsednik odbora DZ-ja za visoko šolstvo Rudolf Moge (LDS) in samostojni poslanec Slavko Gaber sta opozorila, da osnutek sploh ni bil usklajen z zainteresirano strokovno javnostjo, med drugim univerzami, inštituti in študenti. Rektorji so predlog ocenili kot konceptualno zgrešen, pravno nedodelan in najverjetneje celo ustavno sporen, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) pa menijo, da bi bila kršena avtonomija univerz. Skupna točka vseh kritikov je predvsem ogorčenje nad prevelikim posegom države v avtonomijo visokega šolstva.

Osnutek predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti ni primerna podlaga za razpravo, je bilo enotno mnenje slovenskih rektorjev, zato so ministra za visoko šolstvo Jureta Zupana pozvali, naj umakne predlog in ga ne posreduje v javno obravnavo. Ob tem so rektorji sprejeli posebno izjavo, v kateri so nesprejemljivost predloga zakona utemeljili s številnimi strokovnimi argumenti.

Ministrstvo za visoko šolstvo se je na ogorčenje strokovne javnosti odzvalo z začudenjem; zatrdili so, da gre le za osnutek in da predlog zakona pravzaprav sploh še ni izoblikovan.

Predlog predvideva državne, javne in zasebne univerze, znižuje merila za ustanovitev univerze in predvideva direktorje za visokošolske organizacije, ki bi jih imenovala vlada. Po novem bi bile znižane pristojnosti rektorjev in spremenjeni habilitacijski postopki in zaposlovanje rednih profesorjev.