Zlom naftnih borz komaj kaj vpliva na cene goriv v Sloveniji, saj ga država že skoraj deset let tiho vse bolj obdavčuje. Ta ponedeljek so davki dosegli največji delež cene v zgodovini (68 odstotkov pri dizlu in 67 odstotkov pri bencinu), vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem niti cent tega denarja ne konča v obnovi cest. Še več, v državnih cestah ne konča niti vsa za to namenjena dajatev ob registraciji.

Z gorivom plačamo za vse, razen ceste
Manj kot cent na liter, za kolikor je država zvišala trošarine, se sliši komaj kaj. Vendar bo to državi po izračunih finančnega ministrstva prineslo 11,6 milijona evrov. Vendar ta denar ne pomeni samoumevno več denarja za ceste ali večjo varnost v prometu, temveč se deli po celotnem proračunu. Če ne gre za ceste niti cent, pa gre od prav vsakega litra slab cent za plačevanje prispevka za obnovljive vire, le malo manj za zagotavljanje prihrankov energije ter še slaba polovica centa za pristojbino CO2. Večina denarja konča v subvencijah za ekološke gradnje in prenove objektov.

Za državne ceste komaj polovica
Nov bencinski napad na denarnice?
Ni alternative bencinskemu centu, če želimo razvijati, in ne le zadrževati propada cestnega omrežja, je konec lanskega leta opozoril minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Po tedanjem predlogu bi se v letu 2016 plačevali trije centi na liter goriva, v letu 2017 šest centov, od leta 2018 naprej pa devet centov. Dobrih sto milijonov letno bi tako zbrali na račun voznikov. Kar bi pomenilo pri polnem 50-litrskem rezervoarju tri evre dražji obisk črpalke.

Država sicer za ceste namensko zbira že danes, saj vsako leto ob registraciji vozil plačujemo letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu. Vendar pride po podatkih ministrstva za finance le polovica tega denarja do državnih cest. Po oceni za lani 84 od zbranih 145 milijonov evrov. Medtem je stanje državnih in regionalnih cest v Sloveniji porazno: kar 60 odstotkov jih je nevarnih, predvsem na Štajerskem, Dolenjskem in Prekmurju. Če država ne bo ukrepala, se bo do leta 2020 delež takšnih cest povzpel na 85 odstotkov. Smo pa v tem času, večinoma iz evropskih sredstev, ob avtocestah zgradili za dobrih petdeset milijonov evrov protihrupnih ograj.