Poslanka Levice Nataša Sukič je ob začetku decembrske seje DZ-ju predsedniku vlade Marjanu Šarcu postavila vprašanje o ukrepih Slovenije v boju proti podnebnim spremembam. Med drugim mu je očitala, da se vlada "igračka s prihodnostjo nas vseh", ščiti kapital in na vprašanja o podnebni krizi odgovarja s floskulami.

Šarec je odgovoril, da se vlada "močno zaveda in aktivno naslavlja" vprašanje podnebnih sprememb, ki pa je "izziv za vse nas". Še večji problem kot v Sloveniji vidi na mednarodni ravni, kar se je pokazalo na podnebni konferenci v Madridu in razpravi na vrhu EU-ja prejšnji teden.

Slovenija zamuja s pripravo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) in premier je pri tem vprašanju priznal, da "nismo tako uspešni, kot bi želeli". Vsaj dve ministrstvi imata nalogo načrt pripraviti tako, da bo uspešno prestal evalvacijo v Bruslju, "in strinjam se, da tu zamujamo". "A zamujamo zato, ker smo edina država daleč naokoli, ki ima postopek presoje vplivov na okolje," je opozoril Šarec in dodal, da smo si z zakonodajo na tem področju "sami naredili največ težav".

Vlada ob NEPN-ju pripravlja tudi dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050 in energetski koncept Slovenije. V zvezi s tem je Šarec poudaril, da bo v prihodnje treba zapreti Termoelektrarno Šoštanj, pridobiti druge vire energije ter zmanjšati porabo. Pri tem je Šarec poudaril prepričanje, da brez drugega bloka jedrske elektrarne ne bomo dosegli ogljične nevtralnosti do sredine stoletja.

"Ko sem pred časom sprožil razpravo o jedrski energiji, sem bil odn nekaterih močno napaden. A vendar je dejstvo – to vam povem brez NEPN, energetskih konceptov in ne vem česa – da če ne bomo šli v gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne in zaprli Teša 6 oz. termoelektrarn, ne bomo dosegli okoljskih ciljev, to pa je ogljično nevtralna družba do leta 2050," je dejal Šarec. "Tu so zadeve zelo zapletene ali zelo preproste, kakor želite."

Sukičevi je očital še, da Levica ni želela stopiti v vlado in aktivno prispevati k iskanju rešitev. "Iz klopi zelo lagodno opozarjate na stvari, v vlado pa niste želeli," ji je očital.

Vlada dela si prizadeva, da bi bila Slovenija v prihodnje energetsko neodvisna. Izboljšati bo treba tudi javni potniški promet, se je strinjal premier. "Ne pričakujete pa menda, da se bo v enem letu vse spremenilo, če se prej v 20 letih to tem ni razmišljalo," je navrgel.

O sporni zaposlitvi na Sovi

Šarec je na vprašanje Žana Mahniča iz SDS-a, ki ga je spraševal v zvezi z zaposlitvijo Šarčeve znanke na Sovi, ponovil, da bodo manjše administrativne nepravilnosti, ki jih je pri zaposlitvah na Sovi ugotovil pristojni inšpektorat, odpravili. Niso pa takšne, da bi morali prekiniti pogodbo o zaposlitvi, je dejal.

"Ko smo prevzeli vlado, je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) stavkala že 11 mesecev, kar je unikatno stanje za tako službo. Direktor, ki ga je imenovala nova vlada, je takoj začel socialni dialog in vzpostavil normalno stanje," je uvodoma spomnil Šarec.

Razpis za delovno mesto, ki ga je izpostavil Mahnič, je bil prvi v zadnjih 20 letih, ker želijo, da Sova deluje transparentno, je poudaril.

"Očitate mi klientelizem, vendar ste vi zadnji, ki to lahko počnete," je dejal. Sova je po Šarčevih besedah sama zaprosila inšpektorat za javni sektor za nadzor, ker so v opoziciji sprožali različne govorice. Spomnil je na ugotovitve inšpektorata, da je prišlo do nekaterih sistemskih nepravilnosti. Bistvo pa je, da nobena od teh nepravilnosti ne vpliva na pravilnost postopka, je dejal. Sova bo ugotovitve inšpektorata po njegovem zagotovilu upoštevala in bo te manjše nepravilnosti administrativne narave tudi odpravila.

Kar je ugotovil inšpektorat, ni nič takega, kar bi zahtevalo prekinitev pogodbe, je opozoril. "Lahko me blatite na vaših portalih, lahko mi očitate razmerja, bom preživel. Vaše napade bomo zdržali. Da pa razkrivate dele tajnega poročila v arbitražni zgodbi, je pa bolj žalostno," je dejal.

SDS in NSi sta se po njegovih besedah pač odločila, da bosta zadevo o zaposlitvi na Sovi vseskozi pogrevala. Iz spoštovanja do komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki obravnava zaposlovanje na Sovi, bo prišel na njeno sejo, je ponovil svojo obljubo. "Ste v opoziciji, imate dovolj časa, uživajte. Se vidimo na Knovsu," je sklenil.

Mahnič je namreč menil, da je bil razpis za zaposlitev na Sovi očitno prirejen, ker zaposlena ni izpolnjevala pogojev za zaposlitev. Zato je zahteval, da DZ opravi razpravo o izpostavljenem vprašanju. DZ bo o njegovi zahtevi odločal v sredo v okviru glasovanj.

V preteklih mesecih so odmevali napeti odnosi med Knovsom in Sovo, v središču pa je bila zaposlitev znanke premierja Šarca na agenciji. Mediji so poročali tudi o zaposlitvi sorodnice nekdanje predsednice NSi-ja, danes pa evropske poslanke Ljudmile Novak.

Po polemikah v javnosti in poizvedovanju Knovsa je inšpektorat za javni sektor na pobudo Sove na agenciji opravil nadzor. Inšpektorat je opravil nadzor nad zaposlitvijo štirih javnih uslužbencev na Sovi in ugotovil nekaj kršitev. Izrekel je ukrepe, ki se nanašajo na pravilno poslovanje agencije v prihodnje, za razveljavitev sklenjenih pogodb pa ni bilo zakonskih pogojev.

Šarec: Zdravnikov je vse več, plače so višje

Šarec je na poslansko vprašanje Ive Dimic iz NSi-ja glede težav v zdravstveni oskrbi zavrnil očitke o pomanjkanju zaposlenih v zdravstvu. Število zdravnikov se je v zadnjih treh letih zvišalo za desetino, podobno pa tudi število delavcev v zdravstveni negi. Zviševale pa so se tudi plače, je spomnil.

Poslanko je v luči dolgih čakalnih vrst zanimalo, ali premier podpira predlog NSi-ja, da bi bolniki ustrezno in dostopno zdravstveno oskrbo prejeli pri katerem koli izvajalcu zdravstvenih storitev na stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Premier je pri tem spomnil na sprejeti aneks tri k splošnemu dogovoru za leto 2019, s katerim naj bi bolnikom omogočili več storitev, izvajalcem pa zagotovili plačilo izvedenega obsega programa. S tem je vlada zagotovila dodatnih deset milijonov evrov za storitve, na katere se čaka najdlje, kot so denimo ortopedske operacije, angiografija in operacije na ožilju.

Zasebniki pri tem po njegovem opozorilu niso vključeni. Pozna predlog NSi-ja, da bi v skrajševanje čakalni dob vključili tudi njih. Vendar to v skladu z veljavnim zakonom o zdravstveni dejavnosti ta hip ni mogoče, je opozoril.

Sam je zagovornik javnega zdravstvenega sistema in prepričan je, da mora biti dostopen vsem pod enakimi pogoji. Spomnil je na zavezo iz koalicijskega sporazuma, da bodo pri skrajševanju čakalnih dob najprej izčrpali vse možnosti in zmogljivosti v javnih ustanovah.

Ob poslankinem navajanju, da zmanjkuje zdravil za bolnike z rakom, je dejal, da je šlo za en primer, vendar pa je Onkološki inštitut Ljubljana z interventnim uvozom iz tujine zdravilo že prejel. Glede njenih navedb, da bolniki kemoterapijo prejemajo na hodniku, pa je dejal, da je pomanjkanje prostorov res težava, poslopje gastroenterološke klinike je staro, a poteka investicija na drugi lokaciji za razbremenitev teh prostorov. Zakon o dolgotrajni oskrbi pa bo vlada potrjevala v prvi polovici leta, je napovedal.

Cepljenje je učinkovit preventivni ukrep proti nalezljivim boleznim

Premier Marjan Šarec je na poslansko vprašanje Janija Möderndorferja (SMC) glede zakona o nalezljivih boleznih dejal, da bo do aprila pripravljena novela zakona o nalezljivih boleznih, ki bo zaradi zlorab prinesla spremembe pri dolgotrajnih upravnih in administrativnih postopkih, povezanih z opustitvijo cepljenja iz medicinskih razlogov. Določbe iz veljavnega zakona so pogosto predmet zlorab, je opozoril. Pri več kot 95 odstotkih vlog za opustitev cepljenja namreč po njegovih besedah ni ugotovljenih medicinskih razlogov za opustitev, ampak gre zgolj za osebne razloge tistih, ki cepljenju nasprotujejo.

Cepljenje je po njegovem opozorilu doslej rešilo več življenj kot kateri koli drug zdravstveni ukrep. Spomnil je tudi na podatke Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih prepreči najmanj dva milijona smrti na leto. Če pa bi bil delež cepljenih večji, bi jih lahko preprečilo še dodatnih milijon in pol. Poleg tega gre za najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti nalezljivim boleznim, ki se zaradi globalizacije in načina življenja širijo vse hitreje.

V Sloveniji ob več primerih ošpic, nazadnje v Škofji Loki in Komendi, sicer po njegovih besedah ni razlogov za preplah, a pojava te bolezni ne smemo podcenjevati, je posvaril. Medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je nasprotovanje cepljenju ena od desetih največjih groženj globalnemu zdravju, v Sloveniji delež cepljenih upada in je s 93 odstotki pod priporočljivo mejo 95 odstotkov.

Po drugi strani pa v oči bode statistika – denimo obolelih za ošpicami. Med letoma 1999 in 2009 v Sloveniji ni bilo niti enega primera ošpic, nato zgolj po nekaj na leto, izstopalo pa je leto 2014, ko jih je bilo kar 52. Letos je pojavov ošpic spet občutneje več, do minulega petka jih je bilo že 30, je navedel.