Foto: Reuters
Foto: Reuters

Luka Mesec (Levica) je Šarca spraševal o prihajajoči davčni in fiskalni politiki. "Ko smo se usklajevali na koaliciji, je bilo veliko ukrepov o spremembi utečene smeri, a proračunski dokumenti izkazujejo, da nič od tega ne bo." Mesec je ob tem naštel, da kljub obljubam ni ukrepov na področju stanovanjske politike, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Je pa v proračunu 137 milijonov evrov luknje, ki "bo namenila povišico plač petim odstotkom najbolje plačanih pri nas. Ob vseh mankih, zakaj je vaša prioriteta davčno darilo bogatim?"

Poslanska vprašanja članom vlade

Šarec je poudaril, da je sveženj davčnih sprememb po daljšem usklajevanju v državnem zboru. "Večkrat sem ponovil svoja stališča: davki predstavljajo najpomembnejši vir prihodka, a so hkrati največji kamen spotike. Smo daleč od zavedanja, da davki financirajo javne storitve." Šarec je ob tem dejal, da je predlog pripravljen glede na trenutne okoliščine. "Nekatere ukrepe smo omilili, a jih ne izključujemo v prihodnosti." Šarec je ob tem dodal, da je treba znova pretehtati davek na kapitalski dohodek, kar je po mnenju Šarca vir nezadovoljstva Levice pri davčni zakonodaji. "V spremembah davka na dobiček smo šli v vašo smer. Naj vas pa spomnim, da je treba upoštevati tudi konkurenčnost in ustvarjanje predvidljivega gospodarskega okolja."

Mesec z odgovorom ni bil zadovoljen, saj je navedel, da ta davčna reforma največ ugodnosti prinaša petim odstotkom najbolje plačanih državljanov. Pri povprečni in minimalni plači pa je razbremenitev neznatna. "Težko je pričakovati, da se neki inženir zaradi teh 10 evrov na leto več ne bo izselil iz države," je dejal Mesec. Šarec je ob tem poudaril, da je bila ta zakonodaja usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu.

Premier Marjan Šarec je odgovarjal na poslanska vprašanja. Foto: BoBo
Premier Marjan Šarec je odgovarjal na poslanska vprašanja. Foto: BoBo

Kakšna je prihodnost socialne oskrbe?
Karmen Furman
(SDS) je Šarca vprašala o težavah socialne oskrbe, saj imamo 11 tisoč ljudi, ki čakajo na posteljo v domu, a jih država ne gradi. Ob tem je navedla tudi očitek Računskega sodišča o porabljenih 74,5 milijona evrov za raziskave in pilotske projekte, od katerih pa, tako Furman, ni nobenega učinka. Zanimalo jo je, ali so pripravljeni konkretni predlogi za ukrepanje glede odgovornosti za to trošenje javnega denarja.

Šarec je poudaril, da je širša razprava o tej temi že stekla in mnenja strank o tem so bila različna. "Ne bežim pred tem, da nam socialna oskrba šepa," je dejal Šarec in dodal, da pri 74,5 milijona evrov ne gre za porabljen, temveč načrtovan denar. "Ampak to ne za neke študije na papirju, ampak konkretne naložbe v infrastrukturo. Del tega je namenjen tudi projektom dolgotrajne oskrbe," je dejal Šarec in dodal, da gre za krepitev kapacitet na Krasu in v Črni na Koroškem. Navedel je, da bo s financiranjem dodatno na voljo še 80 postelj v obstoječih domovih. Poudaril pa je tudi, da je treba čim prej sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi.

Šarec naklonjen preferenčnemu glasu na volitvah
Tina Heferle
(LMŠ) je postavila vprašanje v povezavi s spremembami volilne zakonodaje in spremembi volilnih okrajev. Šarec je ob tem opozoril, da je v Sloveniji dejstvo, da volivec oziroma volivka nima možnosti izbrati drugega kandidata kot tistega, ki mu ga ponudi stranka. Izpostavil je tudi volilne okraje, ki jih je po odločbi ustavnega sodišča treba prilagoditi. "Imamo na voljo eno leto, kar ni veliko. Ne želim si, da bi bili naši posveti bili sami sebi namen." Šarec je ob tem dejal, da podpira ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, kot ga že poznamo na evropskih volitvah. "Če sodimo po volitvah v Evropski parlament, je prednostni glas ljudem blizu."

Smo uspešni pri črpanju evropskih sredstev?
Jožef Horvat
(NSi) je tako predsedniku vlade zastavil vprašanje v povezavi s postopki črpanja evropskih sredstev, ki ni dovolj učinkovito. Zanimalo ga je tudi, katero ministrstvo je najodgovornejše za neučinkovito črpanje sredstev.

"Slovenija po koheziji bistveno ne odstopa od drugih držav, saj je zaostanek triodstoten, je pa res, da to ni zadovoljivo," je poudaril Šarec. Ob tem je dodal, da je sistem črpanja evropskih sredstev izjemno kompleksen. Poudaril je tudi, da se pogajanja glede kohezije za naslednje finančno obdobje še niso začela. Ta naj bi se po priporočilu Evropske komisije znižala za 10 odstotkov. "Vendar pa pritiski nekaterih držav članic neto plačnic pomenijo realno nevarnost, da se za Slovenijo znižajo ta sredstva," je poudaril Šarec in dodal, da se je vlada na ta pogajanja že pripravila. Glede težav z informacijskim sistemom, kar je navedel tudi Horvat, je Šarec poudaril, da je sistem posodobljen in znatno izboljšan, izvajajo pa tudi izobraževanja, ki so ključnega pomena za izboljšanje črpanja evropskih sredstev.

Slovenija že sodeluje s Kitajsko
Zmago Jelinčič Plemeniti
(SNS) je premierja vprašal, kdaj in kako bo vlada začela povezovanje Slovenije v Svilno pot in vlaganje v povezovanje pristanišč Trst-Koper-Reka. "Na OECD-ju, kjer sem bil pred tedni, se od Slovenije pričakuje, da se na tem področju začne kaj delati. Slovenska ministrstva tu ne delajo nič."

Šarec je poudaril, da je obujanje Svilne poti strateški kitajski projekt, ki zajema 56 držav in ga je že 2015 financirala kitajska razvojna banka. "Slovenija je novembra 2017 ob robu vrha 16+1 v Budimpešti podpisala krovni dokument o tej pobudi. S tem podpisom se Slovenija osredotoča na konkretne projekte krepitve trgovinske blagovne menjave," je dejal Šarec in poudaril, da je treba odkriti konkurenčno tržno nišo in povečati izvoz izdelkov z visoko dodano vrednostjo. V tem kontekstu je, tako Šarec, Luka Koper pomembna pri transportnih dejavnostih s Kitajsko. Šarec je dodal, da je potreben tudi enoten pristop EU-ja pri tem.

Šarec: Situacija v Kataloniji drugačna od slovenske
Situacija v Kataloniji glede teženj po neodvisnosti ni primerljiva z osamosvajanjem Slovenije, je v izjavi za novinarje v DZ-ju dejal premier. "Ni pa tudi zaželeno in dopustno, da evropska država rešuje probleme s kakršnim koli nasiljem," je izjavil. "Mi spremljamo dogajanje in upam, da se bo nasilje, ki se tam dogaja, ustavilo," je še dejal Šarec in dodal, da "ni dobro za EU, če se to dogaja".

Vlada želi z davčno reformo razbremeniti stroške dela in s tem povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Foto: Pixabay
Vlada želi z davčno reformo razbremeniti stroške dela in s tem povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Foto: Pixabay

Vroča tema bo davčna reforma
Tokratna redna oktobrska seja DZ-ja pa bo veliko zanimivejša zaradi drugih političnih zadev. Parlament bo namreč v sredo odločal o davčni reformi, v četrtek pa o ukinitvi dodatka na delovno aktivnost. Ta utegne dodatno razrahljati že zdaj krhko vez koalicije s partnersko Levico, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec.

Vlada želi namreč z davčno reformo razbremeniti stroške dela in s tem povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Glavna novost je razbremenitev lestvice za odmero dohodnine. Noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost, nasprotujejo zlasti v Levici, kar je tudi dodatno zaostrilo odnose s koalicijo. Tako so 13-urno odločanje na odboru zaznamovali številne prekinitve in proceduralni predlogi Levice. Proti noveli so tudi v SD-ju.