Težave v praksi so se pokazale na primer tudi pri nabavljanju operacijskih miz in takrat so težavo poskušali rešiti tudi s spremembo zakona o reviziji. O trenutno aktualnem primeru javnih naročil pa so nam na ministrstvu za finance, pod katere javna naročila spadajo, odgovorilil, da zakon o javnih naročilih ni krivec za nepravilnosti, ki jih delajo lobiji. Naročniki morajo voditi postopke skladno z zakonodajo, ponudniki pa v iskanju tržnih priložnosti ne izbirajo sredstev, so poudarili in dodali, da zadnja sprememba Zakona o javnih naročilih velja približno mesec dni.

SDS: Zakonodaja je ustrezna
V največji parlamentarni stranki SDS menijo, da je zakonodaja, ki ureja področje javnih naročil, ustrezna. Jože Tanko je za MMC povedal, da če se bo pokazala potreba za dopolnitve oziroma izboljšave zakonodaje, jih bodo podprli. Izpostavili pa so, da imajo pri presoji, ali gre pri javnih naročilih za kartelni dogovor ali ne, zelo pomembno nalogo razpisne komisije naročnikov.

Petek predlaga mednarodne razpise
Tudi Milan Petek (LDS) poudarja, da so zakonodajo na področju javnih naročil spreminjali nedolgo nazaj in da je oblika nadzora nad temi naročili mogoča že zdaj, a vprašanje je, če nadzorna revizijska komisija ta nadzor tudi lahko opravlja. Težavo, ki se pojavlja, bi lahko rešili z doslednim uveljavljanjem mednarodnih razpisov in posebno neformalno animacijo konkretnih ponudnikov, ki bi jih povabili k sodelovanju na razpisu, je prepričan Petek. Vlada mora pri pripravljanju zakonodaje upoštevati mnenje državne reviziijske komisije in računskega sodišča, česar pa zdaj, po njegovem mnenju, ne počne. To sta dve najkompetentnejši instituciji in zakonodaja bo bistveno boljša, če jih bodo poslušali, je bil jasen.

Zares čaka na potezo vlade
Vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik nam je povedal, da je že lani večkrat opozoril na nepravilnosti, ki se dogajajo v gradbeništvu pri javnih razpisih, in minister Andrej Bajuk mu je osebno zagotovil, da se tudi sam zavzema za spremembo zakondaje na tem področju in da znotraj vlade že potekajo medresorska usklajevanja. "Po tem smo v naši poslanski skupini še večkrat ponovili, da je težava v tem, da naročnik v zadnji fazi postopka naročila nima možnosti, da se o ceni pogaja neposredno z izbranim ponudnikom in tako se je večkrat zgodilo, da je bila končna cena višja, kot je bila prijavljena na razpisu," je razložil.

SD in DeSUS o tem ne razmišljata
V poslanskih skupinah DeSUS in SD pa trenutno ne razmišljajo o nobenih spremembah zakonodaje javnih naročil. Na odgovore preostalih parlamentarnih strank še čakamo.

Ana Svenšek