Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je zavrnil očitke o prisilnem vračanju tujcev. "Nikakor ne drži, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito," je zatrdil. Odzval se je na poročili nevladnih organizacij Amnesty International Slovenije (AIS) in Pravno-informacijski center (PIC). Da trditev, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito, ne drži, po njegovih besedah dokazujejo tudi podatki, da je v prvi polovici julija pri nas za mednarodno zaščito zaprosilo 159 ljudi. Kot je pojasnil, so vsi tujci, ki izrazijo namero, da bodo vložili prošnjo za azil, nastanjeni v azilni dom.
"Resnica pa je, da veliko teh oseb v izjemno kratkem času zapusti azilni dom, pogosto niti ne oddajo prošnje in gredo v nekatere druge države," je zatrdil Šefic. Kot je dodal, so v tem primeru tujci brez urejenega statusa in jih policija, ko jih prestreže, na podlagi veljavnih sporazumov vrne v državo, iz katere so prišli. Teh primerov je v Sloveniji veliko, kar po besedah državnega sekretarja nakazuje tudi na zlorabo instituta mednarodne zaščite.
Sicer pa tako na ministrstvu kot policiji ves čas pozorno spremljajo izvajanje nalog policije na meji in ugotavljajo, ali se spoštuje zakonitost in varovanje človekovih pravic, je še dejal državni sekretar.
V zadnjem mesecu in pol so dobili nekaj konkretnih namigov o kršenju pravic nekaterim prebežnikom. Po trenutnih ugotovitvah pa po njegovih besedah kaže, da "nekatere osebe, ki se navajajo kot osebe, ki jim ni bil omogočen dostop do mednarodne zaščite, sploh nikoli niso bile v Sloveniji". Šefičeve ugotovitve sicer temeljijo na zgoraj omenjenih namigih, ne pa na poročilu AIS-ja, ki je bilo objavljeno šele v četrtek in ga morajo na MNZ-ju šele proučiti.
Hrvaška začela v celoti izvajati dvostranski sporazum o vračanju
Po njegovih besedah se je treba zavedati, da so "ti ljudje, ki jih vodijo sprovajalci, zelo dobro inštruirani". Kot je dejal, ne morejo z gotovostjo trditi, a tudi ne izključiti možnosti, da so nekatere njihove izjave "ustrezno usmerjane". Tako kot organizatorji nezakonitih prehodov beguncem povejo, kje morajo prečkati mejo, jim povedo tudi, kakšno izjavo morajo podati, meni Šefic.
Razlog za izrazito povečanje števila ljudi, ki so bili junija vrnjeni na Hrvaško, pa je po njegovih besedah v tem, da je bilo maja in junija tudi bistveno višje število ljudi, ki so prestopili mejo. Poleg tega jih je veliko prekinilo postopke in zapustilo azilni dom. Drugi razlog pa je po njegovih besedah v tem, da je tudi Hrvaška začela v celoti izvajati dvostranski sporazum o vračanju.
Omenjeni sporazum, za katerega nevladne organizacije zahtevajo, da ga slovenske oblasti odpovedo, pa je po njegovih besedah eden od temeljev za učinkovito izvajanje nalog policije. Ta sicer pri izvajanju svojih postopkov v celoti in vedno upošteva pravice tujcev, tudi ko govorimo o pravici do mednarodne zaščite, je še zatrdil Šefic. Kot je dodal, policija ob velikem pritisku in bistveno povečanem številu nezakonitih prehodov meje svoje naloge izvaja strokovno in zakonito.
Državni sekretar Šefic je še napovedal, da bodo poročili temeljito preučili.
AIS: Res so jih zavračali
Informacije o prisilnem vračanju in omejevanju dostopa do azila je delegacija AIS-a preverjala med 26. in 28. junijem na raziskovalni misiji v Veliki Kladuši in Bihaću. Po besedah Metke Naglič so govorili s skoraj 70 ljudmi, od katerih jih je 58 prišlo do hrvaško-slovenske meje, 51 jih je tudi želelo zaprositi za azil, a so jih vrnili na Hrvaško.
Pričevalci so povedali, da so slovenske oblasti omejevale dostop do azila in izvajale prisilna vračanja iskalcev azila brez ustrezne presoje, ali jim bodo v drugih državah kršene človekove pravice, in brez možnosti, da se na vračanje pritožijo, so zatrdili v AIS-u.
Veliko prebežnikov iskalcev azila jim je namreč povedalo, da slovenski policisti niso upoštevali njihove namere, da želijo zaprositi za azil, v nekaterih primerih so jim celo dejali, da "v Sloveniji azila ni", je pojasnila Jerneja Turin iz AIS-a.
Poleg tega so morali nekateri podpisovati dokumente v slovenščini, ki jih niso razumeli, težave pa so imeli tudi s prevajalci. Nekaterim pa so policisti rekli, da jih bodo odpeljali v azilni center, a so jih namesto tega predali hrvaški policiji. S tem je bila kršena pravica do dostopa do azila, saj so policisti sami odločali, ali nekdo lahko vloži prošnjo, je še zatrdila Turinova.
Iz Hrvaške v BiH
V AIS-u so ugotavljali tudi, kaj se je s temi begunci dogajalo po tistem, ko so jih slovenski policisti predali hrvaškim. Po besedah Turinove so jih hrvaški policisti brez postopka "nagnali" v BiH, jim odvzeli denar in uničili mobilne telefone, nekateri pa so pripovedovali tudi o nasilju hrvaških policistov. V BiH-u pa bivajo v povsem neprimernih razmerah.
O nasilju slovenskih policistov pričevalci iz Velike Kladuše in Bihaća načeloma niso govorili. V AIS-u so sicer naleteli na tri pričanja o takšnem nasilju, a jih morajo še preveriti, do zaključkov o sistematičnem nasilju pa niso prišli, je še pojasnila Turinova.
AIS o statistiki
Sicer pa tudi uradni statistični podatki policije kažejo na spremembo prakse v juniju 2018. Čeprav se je v tem mesecu zmanjšalo število ljudi, ki so prečkali mejo na nedovoljen način, so se vračanja na Hrvaško izrazito povečala. Hkrati pa je drastično upadlo število ljudi, za katere je policija zaznamovala, da so izrazili namero zaprositi za azil, sporoča AIS.
Policija očitke o prisilnem vračanju že ves čas zanika. Med drugim so se sklicevali na to, da postopke policije spremljajo nevladne organizacije, a to po zagotovilih AIS-a ne drži. Da nadzora nad ravnanjem policije ni, je povedala tudi Katarina Bervar Sternad iz PIC-a.
Tudi ta nevladna organizacija je namreč v istem času obiskala BiH. Čeprav je bilo njihovo poročilo zasnovano drugače, so po besedah Bervar Sternadove prišli do enakih ključnih ugotovitev kot v AIS-u. V PIC-u so sicer od nekaterih prebežnikov dobili pooblastila za sprožitev pravnih sporov, a morajo še preučiti, kaj bodo z njimi storili.
AIS pa v svojem poročilu slovenske oblasti poziva, naj zagotovijo, da se v vseh postopkih s tujci in iskalci azila spoštuje mednarodno pravo človekovih pravic in pravo varstva beguncev. Prav tako naj se jim ne odrekajo možnosti, da zaprosijo za azil, ter zagotovi, da imajo vsi iskalci azila dostop do učinkovitega in pravičnega azilnega postopka.
Zahtevajo tudi, da nemudoma izvedejo učinkovito in neodvisno preiskavo navedb glede onemogočanja dostopa do azilnega postopka in prisilnih vračanj ter prenehajo izvajati "neformalne postopke" po sporazumu med slovensko in hrvaško vlado.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje