Zakon na eni strani določa pogoje in način pridobivanja oziroma dodeljevanja sredstev iz državnega proračuna, zato da se prizadetim zaradi naravne nesreče zagotovi čim prej varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti, če so jim bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča, če so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene ali pa jim je zaradi poškodovane infrastrukture uporaba stvari onemogočena.

Po drugi strani pa zakon določa tudi pogoje ter način uporabe in dodeljevanja sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč. Do državne pomoči bodo v skladu z zakonom upravičeni tisti, ki so imeli škodo pri naslednjih naravnih nesrečah: potres, udor, poplava, zemeljski ali snežni plaz, žled, pozeba, suša, neurje s točo ali množičen izbruh rastlinskih oziroma živalskih bolezni.

Doslej je bilo financiranje odprave posledic naravnih nesreč urejeno z intervencijskimi zakoni, po novem pa bo to vprašanje urejal sistemski zakon, ki ga je vlada pripravljala kar osem let. Koalicija Slovenija je sicer tudi letos - zaradi številnih naravnih nesreč, ki so letos prizadele kmetijstvo - v parlamentarnipostopek vložila predlog interventnega zakona, ki pa nato ni bil sprejet. Prav zaradi nujnosti takojšnje pomoči ob letošnjih naravnih nesrečah so opozicijski in nekateri koalicijski poslanci neuspešno vztrajali pri tem, da bi sistemski zakon vključeval tudi 25-odstotno izplačilo akontacije. To je sicer od države zahtevala tudi kmetijsko gozdarska zbornica, ki je tako kot opozicija mnenja, da kmetje po tem zakonu letos še ne bodo dobili sredstev, čeprav bi jih potrebovali še pred jesenjo.

S tem zakonom je vlada med drugim uveljavila načelo, da država začne odpravljati posledice, šele ko bo vsota ocen neposredne škode po posamezni naravni nesreči presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar trenutno znaša okrog 450 milijonov tolarjev. Obenem zakon po mnenju vlade spodbuja zasebne lastnike k zavarovanju stvari pred naravnimi nesrečami.

Sicer pa se je konec julija že iztekel tudi rok za pripravo ocen poškodovanosti kultur zaradi suše in pozebe po posameznih občinah, ki jih je k temu 23. junija pozvala uprava za zaščito in reševanje. Regijske komisije bodo na podlagi občinskih ocen do 20. avgusta pripravile skupne ocene škode zaradi suše in pozebe po posameznih regijah, državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah pa bo do konca avgusta nato potrdila skupno oceno škode v Sloveniji in jo posredovala vladi predvidoma v začetku septembra.

Na kmetijsko-gozdarski zbornici ugotavljajo, da kmetje zaradi z novim zakonom določenih dolgih rokov letos še ne bodo dobili nujno potrebne državne pomoči. S tako dolgimi roki se velik del smisla državne pomoči, pojasnjujejo na zbornici, izgublja, saj kmetje, ki so jih letošnje naravne nesreče hudo prizadele, pomoč potrebujejo takoj. Zaradi suše se letošnji izpad pridelka žita giblje od 20 do 80 odstotkov, tako da kmetje s prodajo tega pridelka verjetno ne bodo dobili plačanih niti vloženih sredstev v proizvodnjo v preteklem letu. S tem je ogrožena jesenska setev, saj kmetje ne bodo imeli denarja za nakup novega repromateriala.

Po drugi strani pa se z nadaljevanjem suše škoda ne kaže več samo v poljedelstvu, temveč vedno bolj tudi na travinju in krmnih rastlinah. Izpad pridelka pri prvi košnji je tako znašal od 35 do 50 odstotkov, drugega odkosa praktično ni bilo, tretji odkos pa je začel rasti šele zdaj. Kmetje zato že zdaj krmijo s krmo, ki so jo pripravili za zimo, če pa bo suša še trajala, bo ogrožen tudi pridelek koruze. Tako se po mnenju zbornice lahko zgodi, da kmetje od jeseni naprej ne bodo imeli ne krmne koruze ne sena. Škoda pa se bo zaradi nadaljevanja suše in toče poznala tudi v sadjarstvu in vinogradništvu.