Malta je kot najmanjša država članica Evropske unije že od leta 2002 ciljna sprejemna država pomembnega priliva nazakonitih priseljencev in je glede na svojo geografsko lego neproporcionalno obremenjena. Foto: Reuters

Prosilci sodijo v kategorijo ranljivih oseb s posebnimi potrebami in izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite skladno z zakonom o mednarodni zaščiti, so sporočili po seji vlade.

Izpostavili so, da je Slovenija do zdaj že večkrat izkazala solidarnost, tako z drugimi državami članicami EU-ja kot s tretjimi državami. Novembra 2010 je v okviru projekta EUREMA sprejela osem oseb, ki jim je bil na Malti priznan status begunca, v obdobju 2016–2018 pa je iz Grčije in Italije premestila 253 oseb, ki so nedvomno potrebovale mednarodno zaščito.

Za sprejem, obravnavo in pomoč pri vključevanju prosilcev bodo uporabili sredstva sklada za azil, migracije in vključevanje (75 odstotkov) in državnega proračuna (25 odstotkov).

Lani je iz Turčije trajno preselila 34 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca.
Letos pa je v okviru reševanja problematike izkrcavanja prebežnikov na Malti 9. januarja Evropski komisiji izrazila pripravljenost, da sprejme pet oseb iz kategorije ranljivih oseb.

Malteška vlada je takrat privolila, da na njenih obalah pristaneta ladji nemških človekoljubnih organizacij Sea-Watch in Sea-Eye s skupno 49 prebežniki, ki so bili dva tedna ujeti na Sredozemskem morju. Njihovo izkrcanje je dovolila šele po tistem, ko je več članic EU-ja, med njimi Slovenija, izrazilo pripravljenost, da bodo sprejele prebežnike, ki so v tej otoški državi.