Foto:
Foto:
Panevropski koridor

Kot se je namreč izvedelo iz diplomatskih krogov EU-ja, je Slovenija izpadla s skrčenega seznama prednostnih projektov za zgraditev čezevropske prometne mreže.

"Sicer pa po naših informacijah seznam še ni sprejet in razprava še teče," je poudaril premier ob robu vrha EU-ja in držav pristopnic.

Evropska komisija krči seznam nalog
Po nekaterih neuradnih podatkih je komisija svoj prvotni seznam prednostnih projektov iz 29 skrčila na 13, da bi lažje zagotovila njihovo izvedbo, nanj pa ni uvrstila gradnje mešane železniške proge Lyon-Trst-Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta, ki je na prvotnem seznamu bila. Uradno tega na Evropski komisiji sicer niso potrdili. "Trditev, da je komisija pripravila nov, skrčen seznam prednostnih projektov, je zmotna in lažna," je dejal tiskovni predstavnik evropske komisarke za promet Loyole de Palacio, Gilles Gantelet.

Toda, je dodal, voditelji so na vrhu Evropsko komisijo zadolžili, naj na podlagi prvotnega seznama pripravi listo tistih projektov, ki so napredovali že do te mere, da bi bilo njihovo izvedbo moč zagotoviti "v nekaj letih". Čeprav o tem ni želel povedati kaj več, pa pogled na prvotni seznam pokaže, da omenjeni projekt, ki teče tudi čez Slovenijo, tega kriterija ne izpolnjuje, saj naj bi bil namreč končan šele v letu 2015.

Dokončna odločitev o novih prioritetah za čezevropsko mrežo sicer še ni sprejeta. Voditelji naj bi jo potrdili šele na decembrskem vrhu.