Kako naj bi spremenili zdravstveni in pokojninski sistem z dolgotrajno oskrbo? Kaj menijo o obveznem cepljenju proti covidu-19? To so le nekatera vprašanja, ki jih je prisotnim zastavila voditeljica Vida Petrovčič.

Tokrat so mnenja soočali: Tina Bregant (Povežimo Slovenijo), Jani Möderndorfer (LMŠ), Alenka Forte (SDS), Milan M. Cvikl (SD) in Janez Cigler Kralj (NSi).

Družinska politika

Število rojstev nekoliko upada, družba se stara, marsikdo se izseljuje. Ali to stranke vidijo kot težavo in kako ga bodo naslovile, kako bodo torej uredile družinsko politiko?

Möderndorfer (LMŠ) je dejal, da sta največji težavi pri odločanju mladih za družine – stanovanje in služba. Ustvariti je treba pogoje, da se lahko mladi čim prej zaposlijo in povečati je treba število najemniških stanovanj v javnem skladu. Bregantova (Povežimo Slovenijo) je dejala, da morajo imeti mlade družine – poleg dobre zdravstvene skrbi za novorojence – tudi podporo širše družbe. Otroci se rojevajo v družbah, kjer sta mir in blaginja ter kjer obstaja medgeneracijsko solidarnost. Zelo pomembni so daljše plačani porodniški dopusti, je poudarila. Cvikl (SD) je napovedal, da bodo zagotovili brezplačno šolsko prehrano, brezplačen vrtec, s čimer se bodo mlade družine finančno razbremenile in se lažje odločale za otroke; pa tudi program 10.000 javnih najemniških stanovanj. Forte (SDS) je dejala, da je vlada za to že dala nekaj nastavkov, denimo nekoč je sprejela brezplačno prehrano (a jo je druga vlada ukinila), začela je izgradnjo 5000 stanovanj skupaj s stanovanjskim skladom, pa sprejela nižje prispevke za delodajalce, ki zaposlujejo mlade. Cigler Kralj (NSi) je spomnil, da so sprejeli brezplačni vrtec za drugega otroka, pomemben pa je tudi sistem usklajevanja družine in poklica ter krajšega delovnega časa.

Stanovanjska problematika

Čeprav imamo v ustavi zapisano, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko ustvarijo primerno bivališče. Kako do tega priti v praksi?

Jani Möderndorfer (LMŠ) je prepričan, da z davčno politiko, ki jo je vlada v zadnjih mesecih predlagala DZ-ju, niso ustvarili nobenih pogojev za to. "Zato se bo naša vlada odločila narediti pogumnejši korak. Priti moramo do točke, ko v glavah ljudi ne bo več veljalo, da če v življenju ne ustvariš vsaj enega stanovanja, nisi v družbi nič vreden. Nujno je potrebno, da gremo – kot pri avtocestnem križu – z zadolžitvijo v naložbo izgradnje stanovanjskega fonda. Tako lahko pridemo do 10.000 stanovanj. Leta 1991 smo razprodali premoženje in tega stanovanjskega fonda nimamo več. To je treba vrniti, kot na primer na Dunaju, kjer mesto opravlja več kot 60 odstotkov stanovanjskega fonda in mladi lahko pridejo do stanovanja ter ustvarijo družino," je dodal.

Tudi Tina Bregant (Povežimo Slovenijo) se je strinjala, da so državljani pripravljeni plačati, če vedo, kaj dobijo. "V Povežimo Slovenijo zato zagovarjamo napredne oblike stanovanjske politike. Omenjen je Dunaj in strinjam se, da gre za družinam prijazno mesto, saj se namensko gradi infrastruktura, ki je prijazna do družin – vrtci, parki, družinske hiše po dostopnih cenah. Menimo, da je potrebna kombinacija lastniških in najemniških stanovanj."

Za Socialne demokrate je po besedah Milana M. Cvikla stanovanje pravica, zato so pripravili zakon o izgradnji 10.000 javnih najemnih stanovanj, ki pa so ga predstavniki koalicije zavrnili. "Pa gre za dunajski model. Za izgradnjo teh najemnih stanovanj v povprečni velikosti 65 kvadratnih metrov in najemnino 350 evrov potrebujemo okoli milijardo 300 tisoč evrov. Malo teh sredstev je potrebnih iz proračuna, so pa potrebna posojila bank z garancijami iz proračuna. Naša finančna konstrukcija omogoča to izgradnjo," je zatrdil. Izgradnja 10.000 javnih najemnih stanovanj v naslednjem mandatu je njihova zaveza.

"Imeli ste 10 let resor ministrstva za delo in bi ta stanovanja že lahko zgradili," je Cviklu odvrnila Alenka Forte (SDS), ta pa je odgovoril, da pa v stranki niso imeli resorja ministrstva za finance. Nadaljevala je, da se trenutno stanovanja že gradijo in od leta 2025 jih bo zgrajenih 5000 in ni razloga, da ne bi vlada v trenutni sestavi zgradila še dodanih 5000. Dodala je, da je v parlamentarni proceduri predlog zakona o javni stanovanjski shemi, kjer bo država kot porok stala za posojilom, saj podpirajo, da se mladi odločajo za bivanje v ruralnem področju, kjer so cene drugačne kot v Ljubljani. V stranki SDS podpirajo tudi neprofitna najemna stanovanja.

Po mnenju Janeza Ciglerja Kralja (NSi) je treba imeti operativno ekipo, ki vse te predpise spravi v življenje. V letu 2021 je bilo izdanih okoli 7000 gradbenih dovoljenj in od tega 4300 za gradnjo stanovanj. "To je temelj, na katerem NSi temelji svojo prihodnjo politiko." Velik korak k dostopnosti najemnih stanovanj so po njegovem prepričanju storili z zakonom o dohodnini, ko so razbremenili dajanje stanovanj v najem. Zato naj bi se znižale najemnine in več lastnikov se bo odločilo prazna stanovanja zakonito oddati. V stranki bodo v naslednjem mandatu s posebno davčno olajšavo spodbujali gradnjo kadrovskih stanovanj podjetij. "Mladi bodo imeli dostopna stanovanja, delodajalec pa bo s tem na dober način privezal ali povezal zaposlenega s svojim podjetjem, saj vemo, kakšne so razmere na trgu dela in da je težko dobrega zaposlenega pridobiti, kaj šele obdržati," je zatrdil.

Zdravstvo in covid-19

Bi stranke podprle obvezno cepljenje proti covidu-19? Bi tiste na oblasti kaj spremenile, gledajoč nazaj na epidemijo? Kaj o ukrepanju vlade meni opozicija?

Nobena izmed strank s predstavniki v studiu ne bi podprla obveznega cepljenja proti covidu-19. Forte je poudarila, da tudi stranka SDS nasprotuje obveznemu cepljenju, da ga pa ona osebno kot zdravnica zagovarja. Glede ukrepov je dejala, da so bili kar se da usklajeni s stroko; resda so se hitro spreminjali, a če jih ne bi imeli, bi se nam lahko zgodil Bergamo. Bregant, ki je bila del trajanja epidemija sekretarka na ministrstvu za zdravje, je dejala, da bi dandanes nekatere odločitve spremenila. Covid-19 je izziv, učili smo se sproti, je poudarila, toda na splošno ukrepi niso bili bistveno drugačni od drugih držav. Möderndorfer je vlado obtožil, da je družbo razdelila med cepljene in necepljene, in napovedal, da bo naslednja vlada poskušala to razcepljenost zmanjšati. Dejal je, da je zamudila številne priložnosti, denimo ni poskrbela za prezračevalne sisteme v šolah. Še več, vsi ukrepi niso bili strokovno podprti, denimo omejitev gibanja ljudi – in to kar z odloki, ne skozi parlament. Cvikl je bil tudi kritičen do vlade, obtožujoč jo, da je vladala oblastno in ne v dogovoru z ljudmi ter tako prepovedala gibanje iz občine v občino, pa poskrbela, da so bili slovenski otroci najdlje zunaj šol. Cigler Kralj je poudaril, da smo skozi krizo zmogli tudi zaradi požrtvovalnosti delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu, in zavrnil Cviklovo trditev o delitvah, saj da so takšne delitve (cepilci/proticepilci) vidne tudi drugje po svetu.

Korupcija v zdravstvu

Mandat ministra za zdravje je v povprečju do zdaj trajal eno leto pet mesecev in 13 dni, kar sedem ministrov je predčasno odstopilo. Onkolog Erik Brecelj, ki že leta opozarja na koruptivne prakse, ki se pojavljajo v zdravstvu, pravi, da je medicina odraz družbe v Sloveniji, ki je skorumpirana. "Ni pa vse korupcija, marsikaj je stvar nesposobnosti," je dodal. Računsko sodišče je tako pri reviziji nakupov zaščitne in medicinske opreme med epidemijo zapisalo, da postopki javnega naročanja niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je minister za gospodarstvo kršil načelo integritete pri nabavi respiratorjev. "Ljudi, ki so na to opozorili, se je napadalo na skrajno neprimeren način. To je odraz odnosa politike do korupcije," meni Brecelj.

Jani Möderndorfer je prepričan, da bo korupcija vedno prisotna, a da je treba povečati nadzor in pripeljati stvari do epiloga. "Ogromno stvari v preteklosti v vseh vladah se je dogajalo ob vprašanju, ali bomo obdržali javni zdravstveni sistem ali ne. In zaradi tega so se dogajale velike napake." Po njegovih besedah številni vidijo zdravstvo kot plen, kjer se kujejo dobički.

Tina Bregant je kot zdravnica "absolutno proti korupciji. Drži tudi, da je tukaj nesposobnost vodstva." Po njenih besedah naj ljudje pogledajo svoje plačne liste, da je 36 odstotkov plače vsak mesec odtegnjenih, zato da po 40 letih ljudje ostanejo brez izbranega zdravnika. Kje je tukaj pogodba, da bi državljan vedel, kaj dobi za ta denar, se je vprašala. Opozorila je torej na netransparentnost sistema in na to, da je potrebna digitalizacija in informatizacija tudi zdravstva.

Milan Cvikl je zagotovil, da v SD-ju zdravja ljudi ne bodo prodali zavarovalnicam. Predlagajo skrajšanje čakalnih dob, spremembe v sistemu in organizaciji, izboljšanje upravljanja kakovosti in odgovornosti, dogovor o košarici zdravstvenih storitev ter zagotavljanje dodatnih sredstev za zdravstvo. Epidemija je namreč po njegovem mnenju pokazala, da smo ujetniki sistema.

Tudi v SDS-u po besedah Alenke Forte predlagajo spremembo zdravstvenega sistema, saj je ključno, da denar sledi bolniku. Zavarovanec pa ima po njenem prepričanju pravico vedeti, kaj in kdaj in kako kakovostno dobi za svoj denar. V sistem zdravstvenega varstva bi vključili vse izvajalce ter spremenili način vodenja javnih zavodov. "Uravnilovka v plačnem sistemu je smrt slovenskega zdravstva," je poudarila in dodala, da potrebujemo nagrajevanje po učinkovitosti.

"S plačilom nemajhnih sredstev dobimo predvsem pravico do čakanja in ne do storitve," je opozoril Janez Cigler Kralj. Če želimo hitro diagnostiko, pa moramo doplačati in v NSi-ju želijo temu narediti konec. Zato predlagajo preoblikovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v resnično zavarovalnico, ki bo imela obveznosti do državljanov, in da bodo pravice iztožljive. Prav tako bi v mrežo izvajalcev v javnem sistemu vključili vsakega izvajalca z licenco. Dodatno zdravstveno zavarovanje pa je po njegovih besedah drug izziv. "Ni težava v denarju, ampak da storitve niso izvedene," je dodal.

Revščina in pokojninska reforma

Prag tveganja revščine je ocenjen na 739 evrov mesečnega prejemka, to je pred kratkim prejemalo 254 tisoč Slovencev. In v tveganju revščine se znajdejo tudi zaposleni. Kako bi reševali revščino in ali bi ob naraščajoči inflaciji znižali DDV za nepredelana živila?

Möderndorfer je dodal podatek, da 80 odstotkov ljudi prejema povprečno ali nižjo plačo, pri čemer je tveganje še višje med upokojenkami. "To bo treba spremeniti," je dejal in dodal, da bi veliko lahko postoril minister Cigler Kralj, če bi zagotovil višjo uskladitev minimalne plače, pa tega ni storil. Forte je odgovorila z besedami, da mora vsak prejemek presegati prag revščine, tudi pokojnine. Minimalna plača in drugi prejemki pa bodo dolgoročno višji predvsem skozi višjo razvitost Slovenije, je povedala. Cigler Kralj je v uvodu poudaril, da je revščina grozna in jo je treba izkoreniniti. Predlog rešitve je denimo hkratno povišanje minimalne plače in povišanje neto plač za vse; pa krepitev socialnovarstvenih programov, da jih lahko izvajajo nevladne organizacije, pa odprava krivic na področju pokojnin, denimo kmečkih ... Cvikl je poudaril, da so prav socialdemokrati predlagali in uveljavili tako minimalno plačo kot minimalno pokojnino. Sicer pa predlagajo in kot temelj kakršnega koli prihodnjega koalicijskega sodelovanja na mizo dajejo odpravo prekarnosti, višjo minimalno plačo in višjo pokojnino. Cvikl tudi pritrjuje predlogu nižjega DDV-ja za nepredelana živila.

Vsi našteti so za pokojninsko reformo in poudarjajo, da je zanjo potreben čas, pa tudi čim širši družbeni konsenz. Bregant je sicer podarila, da so proti uravnilovki; Möderndorfer, da je sistem za zdaj stabilen; Cigler Kralj, da je treba dvigniti delovno aktivnost po 58. letu starosti; in Forte, da je treba obenem znižati obdavčitev prejemkov.

Zakon o dolgotrajni oskrbi

V Sloveniji v 99 domovih za starejše živi 20.500 ljudi. Nekaj več kot 10.000 ljudi pa prejema pomoč na domu. Decembra lani je bil po dolgih letih sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi. Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti morata skupaj pripraviti še devet podzakonskih aktov oziroma pravilnikov. S sprejemom že zamujajo. Strokovnjaki pa opozarjajo, da so pravilniki zelo pomanjkljivi in da nimajo stika z resničnostjo. V Skupnosti socialnih domov Slovenije menijo, da bodo številni upravičenci zdaj izpadli iz sistema, zato od nove vlade pričakujejo, da teh pravilnikov ne potrdi in da v pripravo vključi strokovnjake s terena.

Milan M. Cvikl je priznal, da so se tudi v prejšnjih vladah predolgo ukvarjali s pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, predvsem zato, ker ni bilo zagotovljenih virov financiranja. Zato zdaj predlagajo uvedbo nove obdavčitve – druge tisočinke obdolžitve premoženja – za uvedbo nove socialne pravice. V svetu namreč po njegovih besedah 80 odstotkov stroškov za dolgotrajno oskrbo zagotavlja država, 20 odstotkov posamezniki, pri nas pa je nasprotno.

Tina Bregant je prepričana, da moramo ob tem misliti predvsem na ljudi, ki si ne želijo oditi v institucionalizirano oskrbo, temveč želijo tudi zadnje dni življenja preživeti doma v krogu svojih najdražjih. Pri možnostih za zagotovitev tega je naštela paliativno oskrbo, telemedicino, medvrstniško pomoč ter vključevanje nevladnih organizacij. Prav tako bi si želeli urediti socialni status invalidov in povečati možnosti asistence.

Dolgotrajna oskrba niso le starostniki, jih je pa največje število v skupini, ki jo potrebuje, je spomnil Jani Möderndorfer. V LMŠ-ju so prepričani, da je sprejeti zakon slab, saj ni urejenega financiranja, dolgotrajna oskrba pa je ponujena šele čez dve leti in pol. Zato ga bodo spremenili in k temu povabili stroko.

Medtem ko je Alenka Forte prepričana, da je sprejeti zakon nov temelj socialne varnosti, ki ne nagovarja le tistih, ki so v DSO-jih, temveč tudi te, ki starost preživljajo doma. Pravilniki pa po njenih besedah obravnavajo najvišjo varnost zavarovanih ljudi, pri njih pa so sodelovali strokovnjaki. "Ta očitek nima nobene podlage," je dodala in zatrdila, da so nekatere pravice iz zakona zagotovljene že danes. Zatrdila je, da je urejeno tudi financiranje, ki je iz razpršenih virov.

Janez Cigler Kralj pa je dodal, da starost ni bolezen, ampak normalen del življenja. Poudaril je problematiko domov za starejše, ki niso bili obnovljeni. "Trenutno imamo po Sloveniji odprtih 125 gradbišč, kjer gradimo manjše enote, ki bodo nudile začasno varstvo," je zatrdil. S tem bi pomagali družinam, da bodo lahko njihovi starejši ostali čim dlje doma. Prav tako po njegovih besedah dvigujejo raven namestitev v obstoječih DSO-jih in gradijo nove. "To je pot, ki jo želimo nadaljevati," je sklenil.

Sorodna novica Prvo predvolilno soočenje devetih predsednikov in predstavnikov parlamentarnih strank