Slovenske preiskovalce so najpogosteje zanimali podatki Googla (ponudnika storitev Gmail in Youtube). V prvi polovici leta 2016 so nanj naslovili 20 odredb za 90 računov, statistika korporacije pa kaže, da je takšnega zanimanja vsako leto več. Za 49 računov so slovenski organi zahtevali tako imenovano "ohranitev podatkov", kar pomeni, da se shrani kopija podatkov, medtem ko organ še pridobiva sodno odredbo, potrebno za razkritje podatkov. Od leta 2011 je država sedemkrat od Googla zahtevala izbris podatkov.

Slovenija se za Facebook zanima od vstaj naprej
Facebook je objavil, da so so zahtevali podatke o petnajstih uporabnikih, prav za vse so zahtevali tudi ohranitev podatkov. V tem času so je bila razkrita tudi komunikacija policistov, ki so postavili zasedo ministru za javno upravo in v katero je bilo vpletenih po podatkih policije sedem policistov, pet med njimi je dobilo odpoved. Prve zahteve je Facebook prejel na začetku 2013, ko so potekali množični protesti, tako imenovane vstaje, organizirane tudi prek Facebooka. Policija je v tem obdobju zahtevala vpogled v osem uporabniških računov.

Apple najpogosteje dostavlja podatke o napravah
Po podatkih Appla so prejeli zahteve o 71 napravah, za polovico so slovenski strani posredovali uporabne podatke. Poleg sodnih odredb tako Apple kot Facebook preiskovalcem posredujeta tudi podatke na podlagi tako imenovanih "nujnih zahtev". "Gre za podatke, kjer verjamemo, da obstaja neposredna nevarnost smrti ali resnih poškodb, in tedaj podatke razkrijemo brez zamud," pojasnjujejo na Applu. Podobno politiko imajo tudi drugi ponudniki, gre predvsem za primer iskanja pogrešanih oseb.

Policija za vsako zahtevo pridobi sodno odredbo
Policija posebnih podatkov o zahtevah v tujini ne vodi. V polletnem poročilu za 2016 sicer ugotavljajo, da se je med preiskovalnimi dejanji policije za 96,3 % povečalo število oseb, zoper katere je bila odrejena pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju. "Kadar policija pri obravnavi suma storitve kaznivega dejanja ugotovi, da so določeni dokazi (podatki pri Facebooku, Googlu) tudi v tujini, ravna v teh primerih tako, da podatke pridobi izključno na podlagi odredbe sodišča," zagotavljajo na policiji, ki posebne statistike tovrstnih zaprosil v tujino ne vodijo.

Vrhovno sodišče: vse več izsiljevanja, prodaje mamil in goljufij prek spleta
Tudi vrhovno sodišče podatkov za tujino ne zapisuje ločeno, podatki okrožnega sodišča v Ljubljani pa kažejo na rast tovrstnih odredb. "Ta trend je povezan z vse večjim številom spletnih goljufij, veliko pa je tudi spletnega izsiljevanja mladoletnic in kupovanja mamil prek spleta," pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

Spletni računi so tako pod vse večjim nadzorom. Okoljska inšpektorica je nedavno z opozorilom že »kaznovala« za nezakonito dejanje gorskega kolesarja, ki je na spletu objavil fotografije kolesarjenja zunaj urejenih poti v naravi, kar je prepovedano. Podatkov o uporabnikih Twitterja, Dropboxa in še nekaterih omrežjih pa država vsaj po javnih razkritjih teh podjetij v zadnjih letih ni zahtevala.