49,5-metrski Svetlyak naj bi se pridružil 25-metrskemu Ankaranu izraelske izdelave. Foto: MMC RTV SLO
49,5-metrski Svetlyak naj bi se pridružil 25-metrskemu Ankaranu izraelske izdelave. Foto: MMC RTV SLO
Karl Erjavec
Minister je izrazil zadovoljstvo nad predvidenim nakupom ruske večnamenske patruljne ladje. Foto: MMC RTV SLO
Matej Lahovnik
Prvi in najglasnejši, ki je v smotrnost odpisa dolga na račun Svetlyaka podvomil, je bil Matej Lahovnik (Zares). Foto: MMC RTV SLO
Sergej Kolotuhin
Pogajanja o odpisu klirinškega sovjetskega dolga je za rusko stran vodil takratni namestnik ruskega finančnega ministra, Sergej Kolotuhin. Foto: EPA
SV bo dobil rusko ladjo

Obrambni minister Karl Erjavec je na konferenci za novinarje javnosti oznanil, da so pogodbo podpisali v četrtek. Plovilo bo po njegovih besedah primerno tako za vojaške, kot tudi za namene zaščite in reševanja.

Kot je pojasnil, je Rusija pogojevala, da se dolg zapre z nakupi vojaške opreme. Dejal je, da so bile tri možnosti - nakup raket za protizračno obrambo, večnamenske ladje ali pa transportnega letala. Po pogovoru z rusko stranjo so ugotovili, da z letalom "ni bilo mogoče zapreti dolga, saj letala, ki bi ustrezalo potrebam Slovenske vojske, Rusi nimajo", je povedal Erjavec.

Povedal je tudi, da bo ladja stala 34,9 milijona dolarjev, ta znesek pa bo v celoti pokril klirinški dolg. Doplačati bo potrebno 4,9 milijona dolarjev oziroma 3,2 milijona evrov za nakup sistema upravljanja z oborožitvenimi sistemi, za usposabljanje ter za nakup streliva. Posadka ladje bo štela 24 oseb, od tega štiri častnike, štiri višje podčastnike ter 16 nižjih podčastnikov in mornarjev. Življenjski ciklus plovila znaša 20 do 30 let, stroški njenega vzdrževanja pa naj bi znašali 1 odstotek njene vrednosti na leto.

Karakteristike Svetlyaka
Gre za 49,5 metra dolgo plovilo, s prostornino trupa 375 ton, ki jo izdelujejo v ruski ladjedelnici Almaz (Almaz Central Marine Design Bureau). Ladja doseže hitrost 30 vozlov, poganjajo pa jo trije dizelski motorji z močjo 3.530 kW. Okrepljena topniška oborožitev in moderen sistem za nadziranje izstrelkov ji omogočata visoko učinkovitost pri doseganju tarč v zraku in na kopnem, trdijo proizvajalci. Ladijski trup je iz varjenega jekla. Svetlyak je izdelan v treh različicah (10410, 14011, 1412).

Oborožitev modela 10410
- Cevna oborožitev: AK-176M (76.2 mm) in AK-630M (30 mm) ter sistem za nadzor izstrelkov MP-123-02.
- Protiletalske rakete: ladja je opremljena s 16 prenosnimi protiletalskimi izstrelki Igla.
- Protipodmorniško orožje: dve cevi za izstreljevanje torpedov OTA-40A-2 in nadzorni sistem ŃÓ-406. Ladja je opremljena tudi s sistemom granatomet MRG-1 ali DP-64-1.

Oborožitev modela 10412.
- Topništvo: dve AK-630M (30 mm) in sistem za nadzor izstrelkov SP-521 "Rakurs".
- Na vsaki strani ima ladja še 14,5-milimetrski mitraljez.

Glede na opisane lastnosti z današnje konference za novinarje (obrambni minister je navedel, da bo slovenska ladja oborožena z dvema mitraljezoma 14,5 mm ter topom kalibra 30 mm, je jasno, da bo v Slovenijo priplul Svetlyak tipa 10412.
V nadaljevanju je minister Erjavec pojasnil, da je bil nakup druge patruljne ladje predviden v strateških dokumentih. Na novinarsko vprašanje, kje bo ladja privezana, pa je odvrnil, da bodo s tem težave, da pa bo to predvidoma rešeno v okviru tretjega pomola.

Minister je na vprašanje, ali bo ob kadrovskih težavah SV-ja za prvo posadko ladje dovolj pripadnikov, odvrnil, da se ne boji, da tega segmenta ne bi mogli pokriti. Trenutno mornariški divizijon šteje 63 pripadnikov.

Ladjo bodo 18 mesecev gradili v ladjedelnici v Sankt Peterburgu, Slovenska vojska pa jo bo prevzela v Črnem morju, od koder jo bodo pripeljali v Slovenijo. Do takrat bodo poiskali tudi začasno rešitev za privez ladje ob slovenski obali.

Lahovnik: Jesen bo očitno prevroča za orožarske posle
Na odločitev se je že večkrat, nazadnje pa danes popoldan, odzval poslanec Zaresa, Matej Lahovnik. Vlado poziva, naj razmisli o ustanovitvi obalne straže. "Večina pomorskih držav ima namreč na različen način organizirane obalne straže, vsem pa je skupno, da je njihov glavni namen racionalno opravljanje nalog, povezanih z varnostjo plovbe, varovanjem teritorialnih voda in interesov v ekonomskih conah."

Lahovnik ministra sprašuje, kdaj je 50-metrska ruska topnjača postala večnamensko plovilo in kdo je v imenu vlade, ki je odgovorna za zaprtje klirinškega dolga, to pogodbo podpisal. "Kot kaže, se minister iz spornega posla z nakupom patrij ni ničesar naučil, saj je še pred časom v parlamentu zagotavljal, da bo od nabave odstopil," trdi poslanec Zaresa. Po njegovem minister in vladajoča koalicija menita, da bo jesen prevroča za sklepanje dvomljivih orožarskih poslov in sta zato z njimi pohitela.

Kot zatrjuje, so v Zaresu ministra in vlado vse od novembra lani pozivali, da naj se nakupu odreče, ker so prepričani, da bi bilo mogoče podobno plovilo kupiti kje drugje bistveno ceneje. "Cena takšnega plovila bi bila namreč po ministrovih besedah glede na pogajanja 34,9 milijona dolarjev, pri čemer bi glede na višino dolga država morala za nakup ladje odšteti še 12,5 milijona dolarjev in to iz državnega proračuna," je zapisal Lahovnik. Iz ministrovih navedb je, kot piše poslanec, videti, da zgolj z nakupom ladje klirinškega dolga ne bomo zaprli, ampak bomo morali za ladjo celo doplačati iz državnega proračuna. Slovenski davkoplačevalci pa naj bi po njegovih besedah morali dodati še okoli štiri milijone evrov za posodobitve oborožitve na ladji. "Na spletu je namreč mogoče prebrati, da je za isto ladjo tipa Svetlyak Šrilanka leta 1999 plačala le dobrih 18 milijonov dolarjev," je zapisal poslanec Zaresa. Kot je še dodal, pa je nedavno pridobil tudi informacije o tem, da je leta 2002 dve ladji istega proizvajalca tipa Svetlyak kupil Vietnam za ceno 40 milijonov ameriških dolarjev - torej 20 milijonov za eno ladjo. Minister Erjavec je danes dejal, da so navedbe o tujih nakupih tovrstnega plovila preverili, podatki, ki jih navaja Lahovnik, pa po njegovih besedah ne držijo.

Erjavec: Dokup ne bo potreben
Karl Erjavec je že pred odborom DZ-ja za obrambo sredi junija zatrdil, da dokupa za ladjo ne bo treba, saj naj bi jo predvidoma leta 2010 prevzeli opremljeno.
Dogovor star skoraj 5 let
Decembra 2003 so se v Moskvi s podpisom memoranduma o vrnitvi klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zveze Sloveniji končala dvostranska pogajanja. Vodila sta jih takratni slovenski finančni minister Dušan Mramor in namestnik ruskega finančnega ministra Sergej Kolotuhin. Stranema je uspelo uskladiti načela in menjalni tečaj klirinškega dolarja, ki naj bi znašal 0,625 ameriškega dolarja za klirinški dolar, tako da naj bi Rusija Sloveniji izplačala slabih 130 milijonov dolarjev.

SV bo dobil rusko ladjo