Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da je podpis sporazuma toliko pomembnejši, ker vnaša stabilnost v čas, ki se ga skuša zelo destabilizirati. Foto: Urad predsednika vlade
Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da je podpis sporazuma toliko pomembnejši, ker vnaša stabilnost v čas, ki se ga skuša zelo destabilizirati. Foto: Urad predsednika vlade

Vladna koalicija je strankam opozicije vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije poslala konec maja. Kot je takrat pojasnil premier Janez Janša, je to neke vrste obnovitev oz. vzpostavitev sodelovanja med vlado in opozicijo, podobno Partnerstvu za razvoj iz mandata 2004‒2008.

Po sporazumu bi vse stranke in poslanca manjšin ugotovili, da Slovenijo po spopadu z epidemijo novega koronavirusa čaka pomembno obdobje gospodarskega okrevanja, ko je nujno sprejemati nekatere sistemske reforme, ki so potrebne za napredek. Pri tem bi izrazili voljo in namero, da omenjene naloge in cilje oblikujejo skupaj, ne glede na to, ali so posamezne stranke podpisnice v koaliciji ali opoziciji.

Razen SNS-a so v drugih opozicijskih strankah podpis sporazuma zavrnili. Med argumenti so navajali predvsem Janševa ravnanja.

Janša podpis označil za vnašanje stabilnosti

Podpis o sodelovanju pri sprejemanju zakonov in drugih aktov ter dokumentov v obdobju 2020–2022 so tako s predsedniki strank koalicije podpisali le prvak SNS-a Zmago Jelinčič in poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Ferenc Horvath in Felice Žiža. V uradu predsednika vlade so zapisali, da je to "sporazum in dogovor o sodelovanju za dobrobit Slovenije." Predsednik vlade Janez Janša je ob robu podpisa sporazuma in dogovora poudaril, da je podpis omenjenih dokumentov toliko pomembnejši, ker vnaša stabilnost v čas, ki se ga skuša zelo destabilizirati.

Janša je poudaril tudi pomen odločenosti podpisnikov za sodelovanje v času koronavirusne krize. O dogovoru s poslancema manjšin pa je premier dejal, da pri tem ne gre le za neke neuresničljive obljube, temveč za sodelovanje pri uresničitvi konkretnih projektov.

Razen SNS-a so v drugih opozicijskih strankah podpis sporazuma zavrnili. Foto: Urad predsednika vlade
Razen SNS-a so v drugih opozicijskih strankah podpis sporazuma zavrnili. Foto: Urad predsednika vlade

Večina opozicije zavrnila sodelovanje

"Za sodelovanje in pripravo dobrih zakonskih rešitev so potrebni spoštovanje, zaupanje in znanje, česar pa pri Janši in njegovi vladi ni, zato v LMŠ-ju ne bomo podpisali sporazuma," je ocenil vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubovič, ki pa je ob tem napovedal sodelovanje pri vsebinskih spremembah zakonodaje ali drugih strukturnih reformah.

Po mnenju predsedujoče SD-ju Tanje Fajon sodelovanje zahteva spoštovanje. "V SD-ju nam ni treba podpisovati nobenega papirja, zlasti ne takega, ki prihaja od stranke, kot je SDS, ki dnevno žali, blati ljudi, vnaša razdor v družbo," je dejala. Dokler bo tako, Fajonova ne vidi možnosti za sodelovanje. Socialni demokrati so na Twitterju zapisali, da "Slovenija potrebuje načrt gospodarskega okrevanja in pomoči prizadetim". "V SD smo s partnerji v preteklih mesecih predlagali več kot 100 rešitev. Sprejet ni bil niti en predlog. Za sodelovanje niso potrebni sporazumi, ampak spoštovanje in upoštevanje. Ta vlada tega ni sposobna," so zapisali.

Po podpisu sporazuma o sodelovanju koalicije z opozicijsko stranko SNS in predstavnikoma manjšin v opoziciji ocenjujejo, da je to zgolj formalizacija že doslej vidnega sodelovanja. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je dejal, da so "vsi videli, da je SNS sodeloval s to vlado", tako da je podpis sporazuma o sodelovanju samo potrditev tega sodelovanja. "Nazadnje smo to videli pri interpelaciji ministra Počivalška. Se pravi, ne glede na to, kako resne so obtožbe, bodo držali skupaj," je dejal Vatovec. Zato je po njegovih besedah tudi nekoliko nejevolje pri napovedi SD-ja o razmisleku o ustavni obtožbi, ker je treba po njegovih besedah "neka sredstva uporabljati zmerno in ob pravih trenutkih".

"Verjamem, da ta vlada nima več legitimnosti, da bi to delo opravljala. Je pa seveda matematika v DZ-ju drugačna, tako da mislim, da je treba tehtati, kdaj uporabljati taka orodja," je ocenil. Ob tem je dodal, da je bila interpelacija Počivalška tudi s tega vidika upravičena, saj je morda prispevala k temu, da je začela zgodba o nabavi zaščitne opreme dobivati nove razsežnosti. Tako se mu zdi pomembno, da odpirajo družbeno razpravo o določenih vprašanjih, je pa trenutno neki politični moment, ko je veliko pritiskov, predvsem na manjše partnerje v koaliciji. Pogovorov v opoziciji o tem sicer za zdaj še ni bilo, je dejal Vatovec.

Vlada si krepi položaj

SAB: "Ustavna obtožba vnaprej obsojena na neuspeh"

Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je v petkovi izjavi za medije dejala, da so njihovi razlogi jasni. "Mi smo povedali in pokazali, zakaj stranka SAB v to koalicijo ni vstopila in iz dneva v dan se bolj kaže, kako prav smo naredili. Objave, pisma, afere, pravzaprav je to tisto, kar je v teh treh mesecih zaznamovalo tretjo vlado Janeza Janše," je povedala. Ob tem pa je dodala, da je "dejstvo, da je ta koalicija trdna. Dejstvo je, da ima več kot potrebnih 46 glasov, zato stvari lahko mirno in nemoteno pelje naprej".

Zato je tudi ustavna obtožba predsednika vlade, o kateri razmišlja SD, po mnenju Bratuškove "že vnaprej obsojena na enako zgodbo, kot se je odvrtela v primeru interpelacije gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki jo je več kot dobro prestal". Predlog ustavne obtožbe bodo, ko bodo "dobili kakršen koli dokument in ne poziv prek medijev, absolutno prebrali, pregledali".