Odločbo proti tiskovnemu predstavniku vlade je izdala ifnormacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kot je še zapisalo sodišče v razsodbi, je Hajdinjak ravnal pravilno in zakonito, informacijska pooblaščenka pa je samovoljno razlagala medijski zakon.

Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak in novinar Dnevnika Rok Praprotnik sta 10. aprila 2007 na vlado naslovila zahtevo za dostop do dokumentov, povezanih z Aleksandrom Lavrihom, svetovalcem v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše. V zahtevi sta se Lesjak in Praprotnik sklicevala tako na zakon o medijih kot na zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Vlada je na zahtevo odgovorila v roku 20 delovnih dneh, in sicer v skladu s postopkom, ki ga določa zakon o dostopu do informacij javnega značaja.

Pirc Musarjeva prepričana o 7-dnevnem roku
Informacijska pooblaščenka pa je 22. maja tiskovnega predstavnika vlade spoznala za odgovornega za kršitev šestega odstavka 45. člena zakona v povezavi z drugim odstavkom 147. člena istega zakona. Po mnenju pooblaščenke naj bi bila vlada, katere odgovorna oseba je Hajdinjak, dolžna zahtevo obravnavati po določbah zakona o medijih in nanjo odgovoriti v roku sedmih delovnih dni.

Hajdinjak je zoper odločbo vložil zahtevo za sodno varstvo. V razsodbi je sodišče pritrdilo Hajdinjaku in ugotovilo, da je bila podana kršitev zakona o prekrških. Zato je sodišče s sodbo odpravilo izpodbijano odločbo informacijske pooblaščenke.

Sodišče je zapisalo, da je iz spisne dokumentacije razvidno, da sta Lesjak in Praprotnik na vlado naslovila prošnjo za dostop do dokumenta. "Takšno zahtevo, ne glede na to, da jo je posredoval novinar, torej medij, pa po oceni sodišča nikakor ni mogoče razlagati v smislu, da je zastavil vprašanje v skladu s prvim odstavkom 45. člena zakona o medijih," še piše v
sodbi.

Sodišče: Hajdinjak ima prav, Pirc Musarjeva ne
V danem primeru je bilo ravnanje vlade in njene odgovorne osebe, torej Hajdinjaka, pravilno in zakonito, je še pojasnilo sodišče, ki se prav tako ne strinja z informacijsko pooblaščenko, da je treba 45. člen medijskega zakona razlagati široko v duhu demokratične in pravne države. Po mnenju sodišča je ravno v pravnih in demokratičnih državah temeljno vodilo vseh,
ki presojajo ravnanje drugih, da upoštevajo tako načelo zakonitosti kot tudi načelo pravne varnosti.

Glede navedenega je jasno, da sodišče ne more slediti tako širokemu in samovoljnemu tolmačenju omenjenega člena medijskega zakona, kot je to storila informacijska pooblaščenka, je še zapisalo sodišče.

R. B.