Stanka Setnikar Cankar je zahtevala 4000 evrov odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, 4000 evrov zaradi okrnitve osebnostne pravice in slabih 23.000 evrov zaradi izgubljenega zaslužka, saj ni mogla več opravljati dela ministrice. Foto: BoBo
Stanka Setnikar Cankar je zahtevala 4000 evrov odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, 4000 evrov zaradi okrnitve osebnostne pravice in slabih 23.000 evrov zaradi izgubljenega zaslužka, saj ni mogla več opravljati dela ministrice. Foto: BoBo

Setnikar Cankarjeva je vložila tožbo zoper državo oziroma Komisijo za preprečevanje korupcije, ker je ta leta 2015 objavila avtorske honorarje, ki jih je prejela kot profesorica ljubljanske fakultete za upravo. KPK je leta 2015 v svoji tedanji aplikaciji Supervizor (danes Erar) objavil prejemke honorarjev po avtorskih in podjemnih pogodbah, ki so jih iz javnega sektorja prejele fizične osebe. Med njimi je objavil tudi podatke o honorarjih Setnikar Cankarjeve, zaradi česar je morala odstopiti kot ministrica v Cerarjevi vladi.

Junija 2017 je vrhovno sodišče ugotovilo, da je KPK s takšno objavo nezakonito posegel v ustavno pravico Setnikar Cankarjeve do varstva osebnih podatkov, ker je podatke objavil, ne da bi za to imel zakonsko podlago. Na podlagi takšne odločitve je nekdanja ministrica vložila odškodninsko tožbo in zahtevala opravičilo, objavo sodbe v medijih in plačilo odškodnine.

Ljubljansko okrožno sodišče pa je po 18. septembra opravljeni glavni obravnavni odločilo, da tožbeni zahtevek zavrne. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe, okrožno sodišče "ni spregledalo in tudi ne zmanjšuje ali celo opravičuje dejstva, da je KPK do obravnavanega podatka prišel na nezakonit način". Vendar je ob upoštevanju vseh drugih okoliščin v konkretnem primeru zaključilo, da nezakonito postopanje KPK-ja ne pomeni protipravnosti v smislu odškodninske odgovornosti.

Sodišče: Podatek je bil v javnem interesu

Ob tem je okrožno sodišče poudarilo, da je Setnikar Cankarjeva delala v javnem sektorju na zelo visokem položaju oziroma v času sporne objave celo kot predstavnica izvršilne veje oblasti, podatek pa se je nanašal na temo javnega pomena. Sodišče je prepričano, da je "imela javnost (s pomočjo aplikacije KPK) pravico vedeti, kolikšen znesek iz javnih sredstev je tožnica prejela iz naslova avtorskih pogodb od fakultete za upravo, saj si javnost tudi v luči takih podatkov, skupaj z drugimi okoliščinami, lahko ustvari mnenje o delovanju ministrice".

Z okrnjenim oziroma anonimiziranim podatkom pa bi bilo čezmerno poseženo v pravico javnosti, da se seznanja tudi z dejstvi iz zasebnega življenja predstavnikov izvršilne veje oblasti, je še razvidno iz sodbe. Poleg tega, kot je opomnilo okrožno sodišče, zakonodaja izrecno določa, da ima javnost dostop do podatkov o porabi javnih sredstev, celo če hkrati pomenijo osebne podatke.

Podatek o zaslužku sam po sebi ne posega v dobro ime

Po presoji sodišča je tako iz splošnih okoliščin kot konkretne objave očitno, da je KPK objavil vrednostno nevtralen podatek, brez kakršnega koli pridiha nezakonitosti, češ da Setnikar Cankarjeva del po avtorskih pogodbah ne bi smela opravljati ali kaj podobnega. Tudi sicer je sodišče prepričano, da podatek o zaslužku posameznika sam po sebi ne more pomeniti posega v čast in dobro ime.

Setnikar Cankarjeva je namreč zahtevala 4000 evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti, 4000 evrov zaradi okrnitve osebnostne pravice in slabih 23.000 evrov zaradi izgubljenega zaslužka, saj da ni mogla več opravljati dela ministrice, ker je bilo zaupanje vanjo in njeno strokovnost uničeno. Sodba še ni pravnomočna, stranki se nanjo lahko pritožita v 30 dneh.

Setnikar Cankarjeva brez odškodnine

Setnikar Cankarjeva se bo pritožila

Za odvetnico Rosano Lemut Strle, ki zastopa Setnikar Cankarjevo v sporu z državo, ker je KPK objavila podatke o njenih honorarjih, odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča, da zavrne tožbeni zahtevek, ni bila popolnoma nepričakovana. V odzivu za STA je napovedala pritožbo na sodbo.

"Tudi v prvem postopku, ko smo dokazovali nezakonitost ravnanja protikorupcijske komisije v upravnem sporu, smo morali ubrati dolgo pot. Tudi tokrat jo bomo," je dejala Lemut Strletova in s tem tudi že napovedala pritožbo.

Kot je pojasnila glede razlogov za pritožbo, ni sporno dejstvo, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ravnala protipravno, saj je to ugotovilo že vrhovno sodišče. A kadar se zahteva odškodnina zaradi ravnanja državnega organa, je po njenem mnenju potrebno dokazati tako imenovano kvalificirano protipravnost, torej nekaj več kot samo nezakonito ravnanje.

Ta je običajno razumljena kot nek očiten odstop od prakse, odvetnica pa je prepričana, da je protikorupcijska komisija v tem primeru grobo kršila pravila. Še posebej glede na naravo dela komisije, ki je po njenem mnenju vendarle represivni organ, zato je pomembno, kaj naredi ali reče, saj javnost to jemlje resno. Iz tega razloga KPK veže strogo načelo zakonitosti, je prepričana Lemut Strletova.

Namesto tega je komisija po njenih besedah v konkretnem primeru na spletu javno objavila osebne podatke, ne da bi prej peljala kakršenkoli postopek, čeprav je vedela, da jih ne bi smela imeti. Od uprave za javna plačila je namreč prejela pogodbo, iz katere pa bi morali biti osebni podatki izrecno izključeni.

Zaradi tehnične napake oziroma nemožnosti uprave, da te podatke prekrije, je komisija prišla tudi do osebnih podatkov, ki jih ne bi smela imeti, kaj šele obdelovati in objaviti, pa so to vseeno storili, pravi odvetnica, ki je s tem utemeljevala grobo kršitev pravil. Predsednik KPK-ja je namreč nato te podatke ne le objavil, pač pa jih v javnosti celo komentiral, v smislu, da se bo mogoče pozneje v postopku dokazalo, da so bili prejemki zakoniti, je dodala odvetnica.