Predstavniki sindikatov trdijo, da do podpisa ni prišlo, ker so želeli delodajalci v pogodbo vnesti vrsto varovalk, ki bi povzročile od 30 do 40 odstotkov nižji dvig plač. Poleg tega pa v skladu z varovalkami povišanja ne bi dosegla večine delavcev, so povedali v sindikatih.

Hribar Milič: Avtomatično zvišanje plač za 4,7 odstotka nesprejemljivo
Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je nepredvidene zahteve sindikatov komentiral takole: "V kolektivno pogodbo so hoteli vnesti dikcijo, da naj bi se vse osnovne plače avtomatično zvišale za 4,7odstotka." Po njegovih besedah so sindikati zahtevali, da bi v podjetjih, ki so plače povečala za več, npr. za 10 odstotkov, in tega povečanja niso naredili na račun povišanja osnovnih plač, morali osnovne plače še dodatno povečati za 4,7 odstotka.

Predstavniki sindikatov očitke zavračajo in dodajajo, da je bil njihov predlog, da se osnovne plače dvignejo v podjetjih, ki plač še niso dvignila. V tistih podjetjih, kjer so plače že nekoliko dvignili, bi jh morali dvigniti še do 4,7 odstotka. Za podjetja, ki so osnovne plače že dvgnila, tudi za več kot 4,7 odstotka, pa je jasno, da plač ne bodo več dvigovali, zatrjujejo v sindikatih.

Dvig plač ali osnovnih plač?
Po predlogu delodajalcev, dvig plač ne bi veljal za podjetja, ki so lani že dvignila plače za več kot 5,6 odstotka.Tista, ki so plače dvignila za manj, pa bi bila dolžna plače povečati do 5,6 odstotka. A sindikati pri tem opozarjajo, da so delodajalci navajali zneske plač in ne osnovnih plač, kar po njihovem prepričanju pomeni, da bi se upoštevalo tudi plačilo nočnega dela, težkega dela, dela v izmenah, božičnica in regres, zato na predlog niso pristali. Če bi bili ti prejemki izvzeti, pa bi na predlog pristali. Večina delavcev namreč na ta način ne bi občutila dviga plač.

"To je bila njihova zahteva, na katero nismo mogli pristati. Tudi ker bi to pomenilo, da bi dodatno vplivali na plačno politiko in konkurenčnost podjetij. Prejšnji teden smo vedeli, zakaj tega nismo tako zapisali in sindikati so to podpisali," je še dejal Hribar Milič.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Zdenko Pavček pa je zaplet komentiral z besedami: "Želim, da bi bili uspešni, vendar sem pesimist." Vsebine novih zahtev ni komentiral. Dodal je, da bodo gospodarskim subjektom navodila za izplačilo januarskih plač poslana, izplačila pa bodo skladna z doseženim sporazumom.

O nadaljnih korakih se bodo sindikati odločali prihodnji teden
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pojasnil, da se bodo sindikalni predstavniki o nadaljnjih korakih odločali prihodnji teden. Dodal pa je, da si upa reči, da bo dialog s strani sindikatov zdaj trši, sindikalne zahteve pa zagotovo težje in pravičnejše za delavce.

Poleg tega je dejal, da prihodnjih 14 dni nadaljevanja pogajanj z delodajalci ne bo, saj so sami zaustavili pogajanja. Dejali so namreč, tako Semolič, da se o tej kolektivni pogodbi ne bodo pogajali.

Spomnimo ...
Dogovor, sklenjen pred tednom dni, sicer predvideva, da se bodo vse osnovne plače zvišale za 4,6 odstotka, tako da bo skupno z dodatki pokrita celotna lanska 5,6-odstotna inflacija, minimalna plača pa se bo zvišala za 20 evrov.

Delodajalci so novembra lani predlagali, da bi se tudi izhodiščne plače povečale kar za 70 odstotkov. Znano je, da so sindikati po doseženem dogovoru v preteklih dneh preklicali splošno opozorilno stavko v zasebnem sektorju, ki je bila napovedana za 6. februar.