Minister za finance je parlamentarnemu odboru za finance in monetarno politiko predstavil rebalans letošnjega proračuna. Znova je poudaril, da lahko proračunski primanjkljaj znaša največ eno milijardo evrov oz. tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Če se ne bomo odločili za kakšno drastično zvišanje davkov - kar se mu v recesiji ne zdi prava pot -, bodo prihodki znašali približno osem milijard evrov. Dovoljenih odhodkov je torej za devet milijard evrov, je izračunal in dodal, da je to 1,1 milijarde evrov manj, kot pa je zapisano v veljavnem, že konec leta 2010 sprejetem letošnjem proračunu, ki je že od začetka leta zamrznjen.
Vlada se je osredotočila na varčevanje
Ker ne načrtuje zvišanja davkov, poleg tega je veljavni proračun po Šušteršičevih besedah na nekaterih področjih predimenzioniran, se je vlada odločila znižati odhodke, in sicer za od 700 do 800 milijonov evrov v primerjavi z lanskim proračunom. To bomo po eni strani dosegli s spremembami nekaterih zakonov, kar je vlada zapisala v predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, po drugi strani pa z znižanjem tekoče porabe, naložb, subvencij ter izdatkov za nekatere druge programe, je še pojasnil Šušteršič.
Minister se je v svoji predstavitvi predloga dotaknil tudi nasprotovanja sindikatov: "Seveda ne pričakujemo, da se bodo sindikati strinjali ali celo aktivno podpirali predlagane ukrepe, pričakujemo pa razumevanje in tega razumevanja je bilo v zadnjih tednih vedno več." Na pogajanjih z njimi si je vlada želela doseči, da bi se odrekli zahtevi po odločanju o rebalansu in omenjenem zakonu na referendumu, je še pojasnil Šušteršič.
Po dogovoru s svobodnimi sindikati nujen tudi dogovor z javnim sektorjem
Medtem ko je vlada z ZSSS-jem v ponedeljek dosegla dogovor, da referenduma ob spoštovanju nekaterih dogovorov ne bodo zahtevali, pa se morajo pogajanja s sindikati javnega sektorja končati danes. "Noben sklenjeni dogovor ne bo pomenil, da bomo predlagali višji primanjkljaj," je poudaril Šušteršič. Koalicijske stranke so tako na osnovi dogovora s sindikati pripravile nekaj dopolnil, s katerimi se določeni odhodki zvišujejo, vendar pa celotnih odhodkov niso zviševale in so rezerve poiskale drugod.
V ponedeljek na vrsto prišlo le 18 od 261 dopolnil zakona
Člani odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko bodo po obarvanavi proračuna nadaljevali razpravo o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Tega so sicer začeli obravnavati že v ponedeljek popoldne, seja pa se je zavlekla do okoli 3. ure zjutraj. Po desetih urah razprave je članom uspelo objaviti dopolnila k 18 od 261 členov zakona za uravnoteženje javnih financ, ki posega v 45 drugih obstoječih zakonov. Razprava se je sinoči zavlekla predvsem pri prvemu členu zakona, pri katerem so si člani odbora vzeli nekoliko več časa za splošno razpravo, preden preidejo h konkretnejšim vprašanjem oziroma dopolnilom. Razpravo so zavlekli tudi številni postopkovni predlogi opozicijskih poslancev.
Sinočnja seja - ukrepi milejši, Semolič zadovoljen
V razpravi o dopolnilih so poslanci med drugim v zakon vključili koalicijsko dopolnilo, po katerem se bolniška nadomestila za nego otroka in bolniški dopust, ki je posledica poklicne bolezni ali poškodb pri delu, ne nižajo, kar je sicer predvideval prvotni predlog zakona. Zavrnili pa so vsa opozicijska dopolnila.
"Gre za farso demokracije"
Opozicijski poslanci so sicer v razpravi večkrat protestirali zoper način sprejemanja zakona. Nenavadno se jim zdi, da se zakon, ki spreminja okoli 45 zakonov, spreminja tako hitro in na ta tak način. Po njihovem mnenju bi si morali vzeti več časa, da bi pripravili premišljene odločitve. Ob tem so opozarjali na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ki je opozorila, da je besedilo zakona nepregledno in notranje neusklajeno. "Gre za farso demokracije. Tako se ne sme delati," je sprejemanje zakona ocenila Andreja Črnak Meglič (SD).
Vodja poslanske skupine SD-ja Janko Veber je menil, da bi morali varčevalnim ukrepom slediti ukrepi za spodbujanje gospodarstva, Gašpar Gašpar Mišič iz Pozitivne Slovenije pa je opozarjal, da je zakon v nasprotju z načeli pravne države in v neskladju z ustavo.
Opozicijski poslanci so sicer priznavali, da stanje v državi terja čimprejšnje ukrepanje, vendar so dodali, da nekaj dni, ki bi si jih vzeli več za obravnavo in pripravo zakona, še ne bi prineslo škode. So se pa strinjali s poslanci koalicije, da bi morebitni referendum za državo pomenil katastrofo.
Vizjak prosil za "več realnosti"
Odbora se je udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki je poslance opozicije prosil za nekoliko več realnosti. Po njegovih besedah predlagani ukrepi niso tako slabi, kot jih prikazujejo, saj so mnogi s sindikati že usklajeni, pri drugih pa niso več tako narazen. Samostojni poslanec Ivan Vogrin pa je poudaril, da sam nima težav podpreti ukrepov, vendar bi bilo dobro, da bi se pogovarjali z opozicijo in našli konsenz.
Odbor je sicer že v začetku seje odločil, da bo omenjeni zakon združil z novelo zakona o policiji in novelo zakona o dohodnini, a so pozneje člani odbora pri odločanju o tem, katerega od členov omenjenih dveh zakonov vključiti v skupni zakon, večino členov zavrnili, v skupni zakon pa vključili le en člen iz novele zakona o dohodnini. Ta na predlog SD-ja uvaja četrti dohodninski razred, v katerega bodo uvrščeni tisti, katerih letni dohodek znaša več kot 60.000 evrov bruto.
Poslance do četrtka, ko bo zakon predvidoma obravnavan na izredni seji DZ-ja, čaka še veliko dela. Skupno je k zakonu vloženih okoli 350 dopolnil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje