Kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič se je ob predstavitvi kandidature v predsedniški palači odzval na namigovanja, da naj bi lani poleti na posvetu o migracijah in zakonu o tujcih govoril o streljanju migrantov ob nezakonitih prehodih meje. Na to je na družbenem omrežju Twitter namreč prejšnji teden namignil profesor na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc. Kot je razumeti iz Zagorčevega zapisa, naj bi Svetlič dejal, da "mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje".
Zagorc je kasneje na Tviterju dodal, da je Svetlič narobe razumel, da naj bi mu pripisal, da zagovarja streljanje migrantov. Med objavami pa je izpostavil tudi notranjega ministra Aleša Hojsa, ki naj bi na sestanku ublažil retoriko. Hojs je kasneje v izjavi za POP TV pojasnil, da naj bi Svetlič res govoril o streljanju, a da je le navedel primer Avstralije, ki je pred časom zajezila prihod migrantov, celo z orožjem.
"Teh besed, niti podobnih besed, nisem nikoli izrekel, ne na tem posvetu ne kjer koli drugje," je poudaril Svetlič. Prav tako jih ni zapisal v kateri od svojih objav, je dodal. Po njegovih besedah je bilo nasprotno, saj je na posvetu dejal: "Vsaka država, tudi demokratična, tvega, da bo ob nenadni eskalaciji razmer, ko državni organi niso več kos situaciji, uporabila silo, vključno z orožjem." "Govoril sem o katastrofičnih scenarijih, nisem jih legitimiral, še manj pozival k nastopu katastrofičnega stanja," je še pojasnil na predstavitvi.
Ob tem je dodal, da je, nasprotno, pozval k prizadevanjem, da do tega stanja ne bi prišlo. "Trdno sem namreč prepričan, da če bo prišlo do prvega strela na naši meji, bi to pomenilo konec sveta, kot ga poznamo," je še dodal. Povedal je še, da je veliko ljudi potrdilo, da spornega stavka na posvetu o migracijah ni izrekel. Zagorčeve navedbe je na Twitterju sicer potrdil predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky, ki je bil prav tako navzoč na omenjenem posvetu.
Kandidat poslancem poslal pismo
Ob tem pa se kandidat za ustavnega sodnika "ne more znebiti vtisa, da je bila intervencija izvedena z namenom vplivanja na možnost izvolitve". V nekaterih poslanskih skupinah so sicer napovedali, da njegove kandidature ne bodo podprli, Svetlič pa je napovedal, da bo poslancem poslal pismo, ki jim bo morda spremenilo pogled na situacijo.
"Sem nekdo, ki nima nikogar za seboj. Ne stranke, ne ceha, ne katedre in ne računa na Twitterju. Delam, kar se mi zdi prav, in sem pri tem pogosto osamljen," je še dodal. Če bo izvoljen za ustavnega sodnika, pa želi "prispevati k temu, da bo vsak človek, še posebej z dna družbe, lahko verjel, da ima v slovenskem pravu zanesljivega zaveznika".
Rok Svetlič je bil tudi gost Tanje Starič v Odmevih
Povzete besede so bile večkrat slišane. Dovolite, da jih preberem še enkrat v celoti. Besed, ki naj bi se začele na tem posvetu, teh besed nisem nikoli izrekel. Ne na tem posvetu ne kjer koli drugje. Niti podobnih besed. Nasprotno, natančno vem, kaj sem rekel. Opozoril sem na možnost katastrofičnega scenarija, na možnost, realno možnost, da ob hitri eskalaciji razmer pride do tega, da državni organi ne nadzorujejo več nekega teritorija, na kar se vsaka država, tudi demokratična, tudi Republika Slovenija je pred istim izzivom, nujno odzove s silo, ki vključuje tudi uporabo orožja. In to je situacija, kjer lahko pride do množičnih kršitev človekovih pravic. Še enkrat, opozarjal sem na katastrofične razmere, nisem jih legitimiral, še manj pozival k njim. Nasprotno, vse je bilo usmerjeno za 180 stopinj v drugo smer.
Dr. Zagorc je to zelo podrobno opisal na omrežju Twitter, ni pa se odzval našemu povabilu, zato lahko samo sklepamo ... On je tudi izrecno zapisal, da ne gre za očitek, da bi vi zagovarjali streljanje migrantov, ampak predvsem - če smo pravilno raztolmačili njegove tvite - je mogoče razbrati, da kot pravni filozof težko odločate, niste bili čisto v kontekstu razprave, ki so jo pravni strokovnjaki na tej okrogli mizi imeli.
Ne vem. To je njegov tvit s 15. V petek zvečer je napisal točno ta stavek. Popolnoma jasno je, kaj ta stavek meni očita. Če povzamem s svojimi besedami, da pozivam k temu, da neka država strelja na neoborožene civiliste zato, da sama sebi nekaj dokaže, neko možatost, neko prestižno vlogo, kar je škandalozno. Ne gre za neko neolikanost, tu gre za zločin. Preden se nekdo odloči, da bo nekomu očital nekaj takšnega, bi moral trikrat premisliti, ne pa da potem naknadno to poskuša zaviti v neko retoriko "nismo se razumeli". To je šlo ven, to je prilepljeno na moje ime in upam, da bomo temu prišli do konca.
Kakšno pa je vaše stališče do migracij?
Svoje stališče do migracij sem razgrnil v nešteto razpravah in vedno začnem take razprave s tem opozorilom: epicenter vsake diskusije je to, da lahko pride do eskalacije razmer, do dramatičnih razmer, ko spregovori sila. Fokus mojega raziskovanja je prav nasprotno: skrbeti za to, da ta princip sile, ki ga imamo v družbi, v sebi, ostaja na vajetih. Zato ker sila ne potrebuje nobenih argumentov, sila je argument sama sebi. V mojih skoraj 300 objavah lahko najdete rdečo nit točno v tem, da opozarjam na možnost, da se soočamo s situacijami, na katere nismo bili navajeni, in da lahko duh uide iz steklenice. Za nobeno ceno se to ne sme zgoditi. In trenutek, ko lahko pride do uporabe orožja na meji, je bližje, kot si mislimo. V Bolgariji nevladne organizacije poročajo o uporabi strelnega orožja proti migrantom, nemška političarka Frauke je leta 2016 neposredno pozvala k streljanju na migrante. To je bilo izrečeno iz ekstremističnih ust, iz specifične stranke, ampak izrečeno je bilo. In to je zdaj rojeno. Treba je biti pazljiv. In ne razumem, kako je lahko prišlo do tako absurdne obtožbe, da bi sam lahko to zagovarjal. Ne vem, v kateri kontekst mojega delovanja bi to šlo. In če ima kdo kakšne pomisleke o meni, sem vedno odprta za polemike. Ampak česa takega pa še nisem doživel.
Zdaj greste v parlament, opozicija je že napovedala, da vas ne bo podprla. Menite, da boste dobili dovolj glasov?
Škoda te objave je bila že narejena. Ena od poslanskih skupin je že stopila korak nazaj. Vložil sem vse napore, ki jih lahko kot posameznik, da poskušam to škodo sanirati. Upam, da bodo tisti, ki so odtegnili svojo podporo, znova premislili, upoštevali vse argumente, ki sem jih razgrnil med drugim v pismu, ki sem ga danes poslal vsem poslancem. Seveda sem na voljo za kakršna koli pojasnila pri poslanskih skupinah. Upam, da jih prepričam, da sem upravičen njihovega zaupanja.
Četrti kandidat predsednika Pahorja
Predsednik države Borut Pahor je predlog, v katerem za ustavnega sodnika predlaga Roka Svetliča, predsedniku DZ-ja Igorju Zorčiču posredoval v petek. Tako se je odločil po tistem, ko je imel prejšnji teden posvetovanja z vodji poslanskih skupin o predlaganih kandidaturah na že četrti javni poziv. Njegovi prejšnji trije predlogi kandidatov namreč niso dobili zadostne podpore v DZ-ju.
Predsednik je namreč presodil, da bi Svetlič lahko dobil zadostno podporo v DZ-ju. Koga bi večina rada videla na mestu ustavnega sodnika, sicer iz izjav po srečanju predstavnikov poslanskih skupin s Pahorjem ni bilo jasno. So pa nato v ponedeljek v delu opozicije javno napovedali, da Svetliča ne bodo podprli. Kot je dejal poslanec SD-ja Dejan Židan, je predlog "ena velika žalost, prav bi bilo, da bi predsednik republike njegovo kandidaturo umaknil".
Svetlič je sicer pravni strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njegovo temeljno raziskovalno področje predstavljajo filozofija prava, etika, ontologija in nemška klasična filozofija.
DZ bo o imenovanju Svetliča glasoval na redni seji prihodnji teden, v sredo pa se bo do njegove kandidature opredelila mandatno-volilna komisija.
Video: Posnetek predstavitve
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje