Predsednica TI-ja Slovenia Alma Sedlar je tako opozorila, da po analizi pridobljene dokumentacije sumijo, da je ena izmed pogodb neskladna z zakonom o javnih financah in zakonom o izvrševanju proračuna. Pogodba med zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Minis, d. o. o., ki je dobavilo rezilno žico, namreč vsebuje 860.832 evrov predplačila oziroma 70 odstotkov celotne vrednosti.

Ob tem v TI-ju Slovenia opozarjajo, da je po zakonu predplačilo dopustno le v izjemnih primerih, v taki višini pa se zanj ni mogoče dogovarjati brez soglasja ministrstva za finance. "Zaradi ugotovljenih sumov nepravilnosti smo na okrožno državno tožilstvo naslovili naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper odgovorno osebo Zavoda za blagovne rezerve, ki je navedene pogodbe podpisala," je povedala Sedlarjeva in dodala, da morajo pristojni organi dokončno ugotoviti, kako je do tega posla prišlo in zakaj je bilo izbrano prav podjetje Minis.

Pojasnilo ministrstva za finance

Na ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da so določbe zakona in tiste, vključene v zakon o izvrševanju proračuna vezane na neposredne proračunske uporabnike. "Zavod za blagovne rezerve ni neposredni proračunski uporabnik in tudi ne posredni uporabnik proračuna. To pa pomeni, da soglasja ministrstva za finance v skladu z zakonoma ne potrebuje," so pojasnili.
Na TI Slovenia so na vprašanje, ali bodo naznanilo po tem pojasnilu umaknili, navedli, da so naznanilo poslali na podlagi dokumentov, lastnih preverjanj in javno objavljenih podatkov, "ki zbujajo sume v spornost posla". "Domnevno predplačilo je le eden izmed elementov, ki vzbujajo sume, potrditev ali ovržba le teh pa je v pristojnosti organov odkrivanja in pregona," so navedli in dodali, da so "sume zgolj naznanili in ni razloga, da bi umaknili naznanilo".

Predsednik SMC-ja in premier v času spornega posla Miro Cerar je ob tem dejal, da je bilo takrat pomembno sprejeti te odločitve, ki so jih sprejeli pristojni organi pri posameznih ministrstvih. "Jaz sem takrat pričakoval in tudi danes verjamem, da je bilo to narejeno po strokovnih in zakonitih kriterijih."

Zgodba z dolgo brado
Pogodbe o nakupu ograje sicer burijo duhove že dalj časa. Na to je po zaprti seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ leta 2017 opozorila predsednica SAB-a in takrat poslanka Alenka Bratušek. Po njenih besedah so dokumenti, ki so jih pregledali na seji, prirejeni in ni bil izbran najcenejši ponudnik. Kot je tokrat povedal generalni sekretar SAB-a Jernej Pavlič, je Bratuškova svoje ugotovitve takrat predala tožilstvu.

Zakrajšek očitke zanika
Zakrajšek pa je že tedaj zatrjeval in še danes vztraja, da so izbrali najugodnejšega ponudnika z najnižjo ceno in najhitrejšim rokom dobave. Bratuškovi pa je očital, da z obtožbami o ponarejanju dokumentov manipulira, saj jih gradi na napaki, ki se je zgodila v enem od zapisnikov.

Dobavitelj ograje sicer ni bil izbran prek javnega razpisa pač pa v skladu z izjemo, ki jo zakon o javnih naročilih predvideva za javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti.

Tudi mediji so že večkrat problematizirali izbor podjetja Minis. Kot je v torek navajal POP TV, v oči bode podatek, da naj bi imela podjetje in lokalna pisarna SMC nekaj časa sedeža na istem naslovu. V TI Slovenia in v medijih so pod vprašaj postavili tudi reference Minisa ter domnevno pomanjkljive kadrovske in finančne zmogljivosti ter reference.

A Zakrajšek očitke zavrača in pojasnjuje, da je Minis v času sklenitve pogodbe zaposloval 16 ljudi in je imel plačane vse dajatve državi. Za ponudbo pa so jih prosili, ker so pogodbeno že sodelovali z notranjim ministrstvom in so delali dobro.

Dolga pot do informacij javnega značaja
V TI-ju Slovenia so opozorili tudi na dolgotrajne postopke pridobivanja dokumentov, saj so na dokumentacijo čakali skoraj dve leti, kolikor je trajal spor pred upravnim sodiščem. "Tako dolgi postopki v praksi civilni družbi onemogočajo izvajanje nadzorne funkcije," je pojasnila Sedlarjeva.

Med pridobivanjem dokumentov je podjetje Minis še naprej poslovalo z državo, prav tako so pretekli roki za sankcioniranje odgovornih oseb v prekrškovnih postopkih. Dodatno v TI-ju Slovenia poudarjajo, da je zavod za blagovne rezerve v tem času dosegel umik transakcij za 7,5 milijona evrov iz spletne aplikacije Erar, ki so bile po posredovanju TI-ja Slovenia potem vanjo znova vrnjene.