Osnovno ogrodje nove vlade že nekaj časa ostaja enako. Petnajst resorjev, od tega eno brez listnice, ki naj bi si jih koalicijski partnerji razdelili v razmerju 8 - 4 - 3. Foto: BoBo
Osnovno ogrodje nove vlade že nekaj časa ostaja enako. Petnajst resorjev, od tega eno brez listnice, ki naj bi si jih koalicijski partnerji razdelili v razmerju 8 - 4 - 3. Foto: BoBo
Vlada
Cerarjevo vlado naj bi predsednik republike v predsedniški palači sprejel 19. septembra. Foto: BoBo

O tem naj bi predsedniki vseh treh strank govorili danes, jutri pa naj bi parafirali besedilo koalicijskega sporazuma. Načeloma je vsaj delitev števila ministrskih resorjev dogovorjena, kdo bo zasedel posamično mesto, pa bo na koncu odločal mandatar Miro Cerar.

Temeljno ogrodje nove vlade že nekaj časa ostaja enako. Petnajst resorjev, od tega eno brez listnice, ki naj bi si jih koalicijski partnerji razdelili v razmerju 8 - 4 - 3. Koalicija si je nekaj manevrskega prostora pustila z novim zakonom o vladi, ki ob tem predvideva še največ dva resorja brez listnice, uradno zato, da se bo vlada lahko lotila morebitnih novih projektov, ki se bodo pojavili, neuradno pa je v teh številkah mogoče poiskati enega od načinov za zapiranje koalicijske kadrovske enačbe.

Želeni ministrski kandidati DeSUS-a in Socialnih demokratov so sicer znani že nekaj časa, Miro Cerar se je z njimi prejšnji teden tudi že pogovoril, ta teden pa se bo še enkrat. Ko gre za SMC, pa je edino jasno napovedano le ime finančnega ministra Dušana Mramorja. Cerar mora sicer imena ministrskih kandidatov v državni zbor posredovati do 9. septembra, precej trdno pa so očitno datumsko zakoličeni že tudi vsi nadaljnji formalni koraki imenovanja nove vlade. Predsednik države Borut Pahor se je namreč v petek srečal s Cerarjem in predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in po srečanju med drugim zapisal tudi, da bo dvanajsto slovensko vlado v predsedniški palači predvidoma sprejel v petek, 19. septembra, ko bo že opravila prvo delovno sejo.

ZaAB bo v državni zbor vložil predlog novele zakona o vladi, ki predvideva, da funkcijo premierja, ministra ali državnega sekretarja ne more opravljati posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora. Novelo so v zakonodajni postopek vložili že pred volitvami, a se je postopek končal ob končanju prejšnjega sklica DZ. Kot so v ZaAB-ju pojasnili v sporočilu za javnost, so bili nekoliko razočarani, da nastajajoča koalicija tega predloga ni vključila že v svojo novelo zakona o vladi, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. "Volitve so namreč mimo in ni več razlogov za politični prestiž oz. konkurenčni politični boj," je ob tem dejal vodja poslanske skupine Jani Moderndörfer. (STA)

Treba pa bo počakati, koliko bo na sestavo vlade in pogajalsko trmo, zlasti DeSUS-ovo, vplivala izbira slovenskega predstavnika v Evropski komisiji. V zadnjih dneh so se informacije o tem, kdo ima več možnosti pri Jean-Claudu Junckerju, kar vrstile. Tudi Cerar mu je po še enem pogovoru pustil proste roke, ne glede na svojo osnovno podporo Tanji Fajon in Karlu Erjavcu. Jasno je le eno. Če bo tudi uradna kandidatka za evropsko komisarko res postala Alenka Bratušek, se pogajalski apetiti ne bi smeli spreminjati in bo rok vložitve kandidatur za ministre v državni zbor odvisen le od tega, kako kompetentna imena bo res na mizo dobil Miro Cerar.

Tomaž Celestina, Radio Slovenija