Te zdaj pregledujejo in medresorsko usklajujejo s ciljem, da bi po njihovih besedah pripravili res dober nov zakon, ki bi zagotavljal ohranjanje dosedanje višje stopnje varstva osebnih podatkov v čim večji meri. Osebni podatki namreč postajajo tržno blago, zato je toliko pomembneje, da se z njimi ravna odgovorno.

Predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov, tako imenovani ZVOP 2, ki ga čakamo že približno pol drugo leto, naj bi bil daleč od pričakovanj, opozarjajo poznavalci, med njimi Bojana Pleterski iz Mercatorja: "Nam je vsem v interesu, varno obdelovanje osebnih podatkov, a če ne bomo vedeli, kako naj to počnemo in če ne bo postavljeno življenjsko, bomo težko prišli do tega cilja".

Avtomatizrano odločanje, obdelava podatkov za druge namene od prvotnih, uresničevanje pravic posameznikov, zavarovanje zbirk, pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov in neposredno trženje, naj bi bile med najbolj težavnimi področji. Katarina Ogorevc Breznik z Vzajemne: "Mi ne smemo uporabiti podatka o starosti zavarovanca, kar pomeni, da jim bomo pošiljali na dom ponudbe za zavarovanja, ki jih sploh ne morejo skleniti".

In kaj na številne pripombe odgovarjajo na pravosodnem ministrstvu?

So delno upravičene, pravi Peter Pavlin, a dodaja, da so interesi uporabnikov osebnih podatkov zelo različni, cilja zakona pa sta le dva, in sicer zadržati dosedanjo višjo stopnjo varovanja osebnih podatkov in sočasno preprečiti dodatne obremenitve za gospodarstvo s pojasnjevalnimi rešitvami in izjemami.

"Pripombe zelo natančno proučujemo in občasno ugotavljamo, da eden od subjektov predlaga črtanje neke določbe, drugi z drugačnimi interesi pa predlaga razširitev iste določbe, zato bomo morali na določen način najti pravo mero," je pojasnil Pavlin in dodal, da vsa usklajevanja tako ali tako potekajo z informacijskim pooblaščencem.

Novi zakonski predlog naj bi na vladi potrdili do poletja, zakon pa bo državni zbor obravnaval po rednem zakonodajnem postopku.