A tisti, ki verujejo v Kristusa in se trudijo živeti po njegovih zapovedih, so udeleženi tudi pri vstajenju. Zato se verniki veselijo praznika Kristusovega vstajenja, praznika življenja, je dejal.
"Osnovno človeško čustvo je poleg veselja tudi čustvo strahu. To navsezadnje kaže epidemija, ki jo doživljamo, ljudje se bojijo. To je predvsem strah pred smrtjo, iz katerega izhaja vse drugo," je v v poslanici ugotavljal patriarh.

Dodal je, da če pogledamo v zgodovino človeštva, tudi skozi filozofijo, umetnost in znanost, vidimo, da ima človek samo en cilj - da si malo olajša in podaljša življenje. "Kaže se želja po trajnosti, po večnosti. Toda naj znanost po eni strani kaže še tako zanimive, občudovanja vredne dosežke in človeško ustvarjalnost, po drugi strani potrjuje, da je nemočna in da na koncu človeškega življenja vendarle zmaga smrt," je opozoril v poslanici na Televiziji Slovenija.

Človek namreč s svojimi močmi smrti ne more premagati. Ne more si zagotoviti večnega življenja, ki je edina človeška potreba. A "česar človek ne zmore s svojimi močmi, zmore naš Gospod, ki je prišel med nas, umrl na križu, vstal od mrtvih in nam od znotraj daroval življenje", je izpostavil Perić. "Zato smo mi, predvsem z vero v Kristusa in z življenjem po njegovih zapovedih, udeleženi pri njegovem križu, a tudi pri vstajenju. Zato danes radostno pojemo pesem: Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je premagal smrt in vsem tistim, ki so v grobovih, je podaril življenje," je dejal patriarh v poslanici na Televiziji Slovenija.

Nekaj manj kot mesec dni po katoliških in evangeličanskih vernikih bodo namreč v nedeljo veliko noč obeležili še pravoslavni kristjani. Z osrednjim praznovanjem so začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja simbolično prenesli Kristusov grob. Praznovanje bo doseglo vrhunec ob nedeljskih dopoldanskih bogoslužjih, kjer pa bo udeležba vernikov zaradi epidemioloških ukrepov zelo omejena.

Skupaj s pravoslavni verniki v Sloveniji veliko noč praznujejo še pravoslavni verniki v Črni gori, Severni Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar in so veliko noč praznovale 4. aprila.