Sindikalist Branimir Štrukelj je prepričan, da vlada v resnici predlaga, da do leta 2020 kakšnih izboljšanj materialnega položaja javnih uslužbencev ne bi bilo, ampak bi se nadaljevalo varčevanje, ki se je začelo leta 2009. Foto: Reuters
Sindikalist Branimir Štrukelj je prepričan, da vlada v resnici predlaga, da do leta 2020 kakšnih izboljšanj materialnega položaja javnih uslužbencev ne bi bilo, ampak bi se nadaljevalo varčevanje, ki se je začelo leta 2009. Foto: Reuters

Vladna stran je danes sindikatom javnega sektorja predstavila izhodišča za gibanje plačne mase do leta 2020.

Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pogajalska izhodišča temeljijo na 1,7-odstotnem zaostajanju za rastjo BDP-ja, pri čemer bi do konca leta 2019 oziroma leta 2020 odpravili zaostanek v izplačilu plač zaradi še veljavnih varčevalnih ukrepov.

Hkrati pa bi jim, kot je dodal minister, v tem obdobju uspelo uravnotežiti javne finance.

Sindikati predlog vidijo kot nadaljevanje varčevanja
Sindikalna stran je v prvih odzivih do predlagane formule kritična. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj namreč ugotavlja, da vlada v resnici predlaga, da do leta 2020 kakšnih izboljšanj materialnega položaja javnih uslužbencev ne bi bilo, ampak bi se nadaljevalo varčevanje, ki se je začelo leta 2009.

Se pa je, kot je dodal, zgodila menjava argumenta, saj je bila najprej argument kriza, "zdaj pa vlada pravi, da je treba zadovoljiti fiskalnemu pravilu in prek nadaljnjega varčevanja v javnem sektorju znižati primanjkljaj te države".

Tudi vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je formulo označil kot problematično. Po njegovih besedah je v tem trenutku še vrsta neznank.

Zanje ni sprejemljivo, da bi se v tem trenutku pogovarjali le o plačni masi, in pričakujejo, da se bodo pogovarjali o konkretnih varčevalnih ukrepih, in to vseh, ki so bili uvedeni od leta 2009. Njihovo stališče pa je, da bi morali še veljavne ukrepe v letu 2017 v celoti odpraviti.