Napoveduje se dodatno zaostrovanje ukrepov, saj je vlada na dopisni seji sklenila, da od 1. novembra v državni upravi testiranje na novi koronavirus ne bo več zadostovalo. Tisti, ki covida niso preboleli, se bodo tako morali za opravljanje dela cepiti.

V državni upravi dovoljen le status P in C

"Do 1. oktobra bodo po naših informacijah zaposleni v državni upravi morali prejeti prvi odmerek cepiva, najpozneje 1. novembra pa bodo morali biti polno cepljeni, naj spomnim, da v državno upravo med drugim sodijo zaposleni na ministrstvih, v vladnih službah, zaposleni na kateri od 58 upravnih enot, ali pri organih v sestavi, tudi teh je več kot 30," je za TV Slovenija poročal Matej Luzar. Da je res tako, je nato v Odmevih potrdil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

"Uvaja se torej obvezno stanje P ali C, kar pomeni zgolj preboleli in cepljeni, in sicer za celotno državno upravo z organi v sestavi. To pomeni ministrstva, vojska, policija, upravne enote, generalni sekretariat vlade in še nekaj drugih vladnih služb," je Hojs dejal v Odmevih.

In kaj to pomeni za tiste, ki tega ne bodo imeli? "V odloku je zapisano, da bo predstojnik sam odločil oz. ocenil, ali je mogoče tem ljudem zagotoviti delo od doma, enako je predvideno, da nekdo, ki iz zdravstvenih razlogov tega ne more izpolniti, torej ni ne prebolel ne cepljen, se še zmeraj lahko testira. Predstojnik organa, minister, ima še vedno možnost, da to dopusti. Seveda pa si sam, če se osredotočim na svoje ministrstvo, ne predstavljam, da bi policist delal od doma," je pojasnil.

Vlada naj bi prav tako načrtovala dvig starosti, do katere PCT-pogoj ni potreben, in sicer z 12 na 15 let. Omilila naj bi tudi pogoje za dostop do zdravstvenih storitev. Če se bodo epidemične razmere poslabšale, je v igri tudi dvakrat tedensko testiranje zaposlenih.

PCT-pogoj pri zbiranju nad 50 ljudi

S spremembo odloka je dovoljeno zbiranje nad 50 ljudi na organiziranih javnih prireditvah in javnih shodih v zaprtih prostorih ali na odprtih površinah, pod pogojem, da udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT.

Za javne prireditve in javne shode na odprtih površinah je do zdaj veljalo, da morajo udeleženci izpolnjevati pogoj PCT, če jih je več kot sto. Na javnih prireditvah in shodih v zaprtih prostorih pa so morali udeleženci pogoj PCT izpolnjevati ne glede na število udeležencev.

Karantena in vstop v državo

Poleg tega je vlada danes spremenila odlok o izjemah od karantene na domu po visokotveganem stiku, in sicer spreminja pogoje pri cepljenih osebah, ki se jim ne odredi karantena. Po novem se v karanteno ne bodo napotili posamezniki, ki so bili cepljeni s cepivom AstraZenece, če je od prejema drugega odmerka minilo najmanj 15 dni. Obdobje od drugega odmerka se tako skrajšuje, saj je bilo v veljavnem odloku določenih 21 dni.

Vlada je tudi podaljšala veljavnost odloka o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo. Za vstop v Slovenijo je tako še vedno treba izpolnjevati pogoj PCT, razen za sedem izjem, in sicer za mednarodni prevoz, za tranzit, za otroke pod 15. letom starosti, dvolastnike in čezmejne delovne migrante ter za osebe, ki prevažajo otroka zaradi njegove vključenosti v vzgojo in izobraževanje ter zaradi nujnega zdravstvenega pregleda.

Spremembe odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom bodo začele veljati dan po objavi v Uradnem listu.

Poziv vladi, naj med izjeme uvrsti tudi ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč

Zagovornik načela enakosti vlado poziva, naj odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni in testirani) spremeni tako, da ga ne bi bilo treba izpolnjevati posameznikom, ki želijo osnovne življenjske izdelke in potrebščine prevzeti pri humanitarnih organizacijah.

Kot so pri zagovorniku spomnili v sporočilu za javnost, je nedavno sprejeti vladni odlok določil, da lahko brez izpolnjevanja pogoja PCT vsak dostopa tudi do "nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami". Odlok ob tem določa še, da nujno oskrbo zagotavljajo le prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila in pijačo, in specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, ko niso del trgovskih centrov.

Med temi posamezniki pa so tudi necepljeni oziroma taki, ki še niso preboleli covida-19, kar pomeni, da bi morali za dostop do osnovnih dobrin najprej plačati strošek testiranja. Ker si kot socialno ogroženi tega ne morejo privoščiti, je tem osebam z odlokom dejansko onemogočen dostop do osnovnih življenjskih izdelkov in potrebščin, opozarjajo pri zagovorniku. "Ne morejo si namreč privoščiti niti nakupovanja v običajnih prodajalnah, v katere lahko vstopamo brez izpolnjevanja pogoja PCT," so navedli.

Zaradi premoženjskega stanja ne smemo biti slabše obravnavani

Premoženjsko stanje je po zakonu o varstvu pred diskriminacijo osebna značilnost, zaradi katere nihče ne sme biti deležen slabše obravnave. Zagovornik je zato vladi priporočil, naj se, da bi se izognili potencialni neenaki obravnavi najrevnejših prebivalcev, v odlok vključi primerna prilagoditev, ki bi dostop do osnovnih življenjskih izdelkov in potrebščin omogočala tudi najrevnejšim.

Priporočil je, naj odlok dopolni in kot kraje nujne oskrbe izrecno navede tudi humanitarna skladišča, centre za razdeljevanje hrane in druge kraje, ki omogočajo brezplačen dostop do osnovnih življenjskih dobrin socialno ogroženim skupinam.

Kot so sporočili iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), je zagovornik načela enakosti vlado pozval k spremembi odloka o načinu izpolnjevanja pogoja PCT na njihovo pobudo. "Tovrstna restriktivna definicija izjeme nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami je diskriminatorna, saj omejuje dostop do osnovnih življenjskih izdelkov in potrebščin tistim posameznikom, ki se zaradi svojih objektivnih socialnih okoliščin s temi izdelki in potrebščinami ne morejo oskrbovati v trgovinah," so opozorili.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sicer v torek izdalo dodatno pojasnilo, v katerem so zapisali, da pogoja PCT za prevzem pomoči v obliki hrane in uporabnikom v nujnih postopkih na področju socialne in družinske problematike ni treba izpolnjevati. Kljub pojasnilu ministrstva pa po navedbah CNVOS-a na terenu prihaja do težav, še posebej pri tistih humanitarnih in socialnovarstvenih organizacijah, ki nimajo lastnih prostorov s samostojnimi vhodi.

Raziskava: Več kot 40 odstotkov anketirancev nasprotuje PCT-pogoju

V 15. valu raziskave o vplivu epidemije covida-19 na življenje je večina anketirancev menila, da veljavni ukrepi nepravično omejujejo življenja ljudi. Proti covidu-19 se je cepilo že več kot 60 odstotkov ljudi. Da bi morale biti vse dejavnosti oz. storitve dostopne vsem brez dokazil o izpolnjevanju pogoja PCT, pa jih meni več kot 40 odstotkov.

Tokrat je 56,2 odstotka anketirancev menilo, da veljavni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja novega koronavirusa nepravično omejujejo življenja nekaterih skupin prebivalstva bolj kot drugih, odstotek zadnje tri valove raziskave upada, kar je verjetno povezano tudi z bolj sproščenimi ukrepi v poletnih mesecih. 41,4 odstotka ljudi meni, da ukrepi posegajo v naše pravice v ustrezni meri.

Bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da je delež anketirancev, ki menijo, da prebivalci upoštevajo ukrepe, v primerjavi z julijsko raziskavo upadel za 6,7 odstotne točke, v primerjavi z junijsko pa za skoraj 15 odstotnih točk, navaja NIJZ.

Cepljenih 60 odstotkov anketirancev

Podatki kažejo, da se je proti covidu-19 cepilo že več kot 60 odstotkov ljudi, in sicer 54,7 odstotka z dvema odmerkoma cepiva, 7,1 odstotka pa z enim odmerkom. Skoraj tretjina (29,1 odstotka) pa se jih ne namerava cepiti. Delež teh je najvišji v starostnih skupinah od 18–29 let in 30–49 let.

V primeru, da je pogoj za uporabo storitve negativni izvid testa na novi koronavirus, jih 53,1 odstotka meni, da bi moral zadostovati hitri antigenski test. Več kot 40 odstotkov jih meni, da bi morale vse dejavnosti oz. storitve biti dostopne vsem brez dokazil o prebolelosti, cepljenosti ali negativnem testu (PCT). Dostopnosti storitev brez vseh dokazil si želi skoraj polovica mlajših od 50 let. Polovica vseh in 12,6 odstotka necepljenih meni, da bi za cepljene ljudi morale veljati manj stroge omejitve.

Težave še en mesec po okužbi

Večina ljudi (72,9 odstotka) je imela določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogosteje je šlo za slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih sta poročali več kot dve petini prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina je navajala motnje spanja in težave s koncentracijo in pomnjenjem. Preseneča velik delež ljudi (63,6 odstotka), ki se o težavah po prebolelem covidu-19 ne posvetujejo z zdravnikom.

V raziskavi je sodelovalo 295 anketirancev, ki so starš ali skrbnik vsaj enemu otroku, mlajšemu od 18 let, in živijo v skupnem gospodinjstvu. Starši najbolj podpirajo, da šolanje poteka v živo za vse otroke ne glede na epidemične razmere (82,5 odstotka).

Cepljeni otroci nad 12 let

Z vsaj enim odmerkom se je cepilo 20,9 odstotka otrok, starih 12 let in več. Prav tako so za 20,9 odstotka otrok njihovi starši izrazili namero za cepljenje, 53,2 odstotka jih ni in ne bodo cepili, 2,5 odstotka otrok ni bilo cepljenih zaradi zdravstvenih razlogov. Za več kot tretjino otrok (35,3 odstotka) so starši poročali o poslabšanju njihove telesne dejavnosti. Po drugi strani so se pri skoraj 20 odstotkih otrok izboljšali družinski odnosi oz. so ti v 64,7 odstotka ostali nespremenjeni. Podobni rezultati so glede spanja in zdrave prehrane ter zdravstvenega stanja otrok.

Raziskavo NIJZ-ja o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA izvajajo na vzorcu ljudi, starih od 18 do 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra, v devetnajstih ponovitvah. 15. val raziskave je potekal od 25. do 28. avgusta na vzorcu 1032 odraslih ljudi.

Celotno poročilo 15. vala panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje lahko preberete TUKAJ.