Poleg tega je državni sekretar za organizacijo zdravstvenega sistema Simon Vrhunec na konferenci Menedžment v zdravstvu v Portorožu zavrnil očitke o tem, da je zdravstvena reforma preveč socialno naravnana in predvideva premalo privatizacije.

Podatki govorijo nasprotno, saj kar 20 odstotkov zdravstvenih delavcev dela v zasebni praksi. Primeri privatizacije zdravstvenega sistema iz drugih držav pa kažejo, da ta ni bila uspešna, saj je prinesla le porazdelitev sredstev in moči v korist višjih slojev.

Težavno področje nabave
Vrhunec se je zavzel za večjo regulatorno vlogo države in centralizacijo na področju nabave. Na tem področju so lani izvedli pilotni projekt centralizirane nabave rokavic, plenic in igel, s čemer so v povprečju prihranili 15 odstotkov sredstev. Vidni so tudi učinki regulacije cen zdravil, ki so povzročile padec cen.

Slabosti menedžmenta v zdravstvu
Vrhunec je predstavil še nekaj slabosti menedžmenta v slovenskem zdravstvu. Občutljiva področja slovenskega zdravstva so tako neučinkovitost, nedorečena odgovornost, ki je značilna za ves javni sektor, nejasna meja med tržnimi in javnimi družbenimi interesi, šibka konkurenca med zdravstvenimi zavodi, slabo opredeljeno razmerje med funkcijama upravljanja in vodenja, preštevilni in neoperativni organi upravljanja, odsotnost strateškega menedžmenta in na splošno toga in neprimerna organizacijska struktura v zdravstvenih zavodih.