Državni zbor nadaljuje novembrsko zasedanje. Foto: Matija Sušnik/DZ
Državni zbor nadaljuje novembrsko zasedanje. Foto: Matija Sušnik/DZ

DZ se je danes seznanil z zaključnim računom državnega proračuna za leto 2019, ki mu je Računsko sodišče izreklo pozitivno mnenje, zadržano pa je do njegovega izvajanja, saj je ugotovilo več neskladij s predpisi o plačah in drugih odhodkih. V poslanskih skupinah napovedujejo, da ga bodo podprli, glasovali pa bodo v petek.

V državni proračun se je lani steklo 10,1 milijarde evrov, odhodki pa so bili izvedeni v vrednosti 9,9 milijarde evrov. Tako prihodki kot odhodki so bili nekaj nižji od načrtovanih, proračunski presežek pa se je konec leta oblikoval pri 225 milijonih evrov, je povedala Kristina Šteblaj s finančnega ministrstva.

"Šarčeva vlada je s proračunom ravnala neprimerljivo bolj transparentno"

"Prejšnja vlada je javne finance pustila v vzornem redu," je dejala Bojana Muršič (SD). Ravnala je vestno, racionalno in gospodarno, je dodala.

"Vlada je ravnala premišljeno in odgovorno," je nadaljeval Dušan Verbič (SMC). Spomnil je na pozitivno mnenje Računskega sodišča za splošni del proračuna in dodal, da je sedanja vlada prevzela vodenje države v dobrem finančnem stanju in se lahko tako lažje spopada s problematiko, ki jo je povzročila epidemija covida-19.

"Očitno je prejšnja vlada znala delati z javnim denarjem tako, kot je prav, skladno z zakoni, učinkovito in gospodarno," je bil zadovoljen tudi Andrej Rajh (SAB). Manj navdušen je bil Robert Polnar (DeSUS), ki je dejal, da proračun ni nič posebnega in se z njim ne velja hvaliti. Ga bodo pa poslanci DeSUS-a podprli.

Brane Golubović (LMŠ) je leto 2019 označil za leto, v katerem je manjšinska vlada Marjana Šarca močno znižala javni dolg, poskrbela za začetek del pri gradnji drugega tira Divača–Koper in premik gradnje tretje razvojne osi z mrtve točke. "Bilo pa je to tudi leto, v katerem smo odpravili vrsto varčevalnih ukrepov," je dodal.

Levica tako kot letos tudi lani ni bila v koaliciji, a Primož Siter je ocenil, da je Šarčeva vlada s proračunom ravnala neprimerljivo bolj transparentno, kot to letos počne vlada Janeza Janše. "Zgled, ki bi mu morali slediti tudi v prihodnje," je dejal. Sam sicer meni, da bi morala država na račun manjšega presežka ali celo primanjkljaja povečati izdatke v javno zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.

Medtem ko so bili prihodki lani doseženi le malenkost nižje, kot so bili načrtovani, pa je bil večji razkorak pri črpanju evropskih sredstev. Vseeno pa je Slovenija lani iz evropskega proračuna dobila 217 milijonov evrov več, kot pa je vanj vplačala, je povedala Šteblajeva.

SDS: Za proračunski presežek najzaslužnejši državljani

Načrtovanih je bilo za več kot milijardo evrov evropskih prihodkov, dejanska realizacija pa je bila nekaj več kot 700 milijonov evrov, je spomnil tudi Marko Pogačnik (SDS). Za proračunski presežek so po njegovih besedah najzaslužnejši gospodarstvo in državljani, ki so plačevali davke, poslanci SDS-a pa bodo zaključni račun podprli.

Tudi v NSi-ju bodo glasovali za, vendar je Aleksander Reberšek opozoril, da je prejšnja vlada za številna področja zagotovila premalo denarja, to pa zdaj popravlja sedanja vlada. Med drugim je spomnil, da se bo z v sredo sprejetima proračunoma za prihodnji dve leti zvišala povprečnina za občine, več bodo dobili upokojenci, gradili se bodo domovi za starejše, več denarja bo tudi za državne ceste ter za programe socialnega varstva in invalide.

Poslanci obravnavali tudi zakon o finančni razbremenitvi občin

Poslanci so se lotili obravnave predloga zakona o finančni razbremenitvi občin, o katerem bo DZ sicer glasoval v petek. Zakon občine razbremenjuje nekaterih stroškov in povečuje nekatere njihove prihodke. Po navedbah ministrstva za javno upravo je skupni finančni učinek za občine v prihodnjem letu ocenjen na 70,98 milijona evrov. Predlog omenjenega zakona je bil v DZ vložen že v času prejšnje vlade decembra 2019. Predvidel je poseg v devet področnih zakonov. Na odboru DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na začetku tega meseca pa so z dopolnili, ki jih je predlagala aktualna koalicija, v zakon vnesli še dodatne razbremenitve občinskih proračunov.

Predlogu novele zakona o rudarstvu se že v drugo ne obeta podpora

Po današnji razpravi v DZ-ju je jasno, da se predlogu novele zakona o rudarstvu, s katerim želijo opozicijske stranke Levica, LMŠ, SD in SAB prepovedati pridobivanje zemeljskega plina z metodo hidravličnega lomljenja (t. i. frackinga), ne obeta zadostna podpora za nadaljnjo obravnavo. Poslanka Levice Nataša Sukič je v imenu predlagateljev spomnila, da si za hidravlično lomljenje v Petišovcih že desetletja prizadeva britanska korporacija Ascent Resources: "Gre za umazano tehnologijo, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva." Spomnila je, da so skoraj identičen zakon v DZ-ju obravnavali že prejšnji mesec, a so ga koalicijski poslanci zavrnili.

O tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci glasovali v petek. Vlada meni, da ni. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, besedilo med drugim ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posegov pridobljene pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.

SDS: K spremembam zakona je treba pristopiti celovito

V SDS-u so po besedah Francija Kepe prepričani, da morajo biti sprejete strategije tehtne in dobro premišljene tudi zaradi obveznosti do morebitnih vlagateljev na tem območju. "Ministrstvo za infrastrukturo že nekaj časa pripravlja novelo zakona o rudarstvu, ki bo pripravljena tudi za javno obravnavo. Zakona ni dobro spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba k temu pristopiti celovito in kompleksno," je poudaril.

V NSi-ju so po besedah Mihaela Prevca prepričani, da bi vprašanje hidravličnega lomljenja kamenin morala reševati stroka, in ne politika. "Ker naj bi bila novela zakona s celovitimi rešitvami pripravljena že do konca leta, v NSi-ju predlogu zakona v tej fazi ne moremo dati zelene luči za nadaljnjo obravnavo," je pojasnil. Podobno je izpostavil tudi Ivan Hršak (DeSUS): "Danes bomo kljub pomislekom, za katere dopuščamo, da so utemeljeni, glasovali, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, in počakali na skorajšnjo obravnavo sistemskega zakona."

Prepoved t. i. frackinga sicer v SMC-ju po besedah poslanca Gregorja Periča podpirajo, a predlagana novela zakona, ki so jo obravnavali danes, po njegovih besedah odpira več vprašanj, kot daje odgovorov.

LMŠ: Vprašanje varovanja narave ni stvar sistemske ureditve, ampak sistema vrednot

Robert Pavšič (LMŠ) je izpostavil, da poslanci pravzaprav odločajo o tem, katere pravice so pomembnejše – pravice nosilcev koncesije ali pravice ljudi, ki živijo v Petišovcih in imajo pravico do zdravega okolja. "Vprašanje varovanja narave ni stvar sistemske ureditve, je pa stvar sistema vrednot," je dejal Pavšič.

"Nesmiselno se nam zdi, da bi tako dober predlog zakona padel samo zaradi izgovora, da čakamo na sistemsko oziroma celovito rešitev. Podjetje, ki bi v Petišovcih izvajalo fracking, prihaja iz Združenega kraljestva, kjer pa je fracking prepovedan, prepovedali so ga tudi v Franciji, Nemčiji, Irski, pa tudi Bolgariji in zadnji čas je, da to invazivno in nevarno metodo pridobivanja zemeljskega plina prepovemo tudi v Sloveniji," je pozval Soniboj Knežak (SD).

O tem, kakšne posledice lahko povzroči hidravlično lomljenje, po besedah poslanca SAB-a Vojka Starovića pričajo tudi številni primeri iz tujine. "Ponekod so se soočili z vse pogostejšimi in močnejšimi potresi, prišlo je do onesnaževanja podtalnice in s tem pitne vode, fracking pa vpliva tudi na kakovost zraka," je dejal.

"Kot odgovorna družba moramo prenehati uporabljati fosilna goriva za zadovoljevanje svojih energetskih potreb, če nam je v interesu zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Treba je spoštovati mednarodne obveze, pariški podnebni sporazum, če ne, je vse brezpredmetno. Ne smemo si privoščiti, da se Prekmurje pridruži degradiranim območjem, kot so Anhovo, Velenje, Vrhnika, Celje in še katero mesto bi se našlo," je dodal Jani Ivanuša (SNS).