Po sporazumu so se konec lanskega leta plače dvignile okoli 35.000 zaposlenim v socialnem varstvu in zdravstvu, med drugim so največ pridobile bolnišnične medicinske sestre. Na nadaljevanju pogajanj pa bi obravnavali nove uvrstitve delovnih mest v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva oz. v zdravstveni negi. Foto: Shutterstock
Po sporazumu so se konec lanskega leta plače dvignile okoli 35.000 zaposlenim v socialnem varstvu in zdravstvu, med drugim so največ pridobile bolnišnične medicinske sestre. Na nadaljevanju pogajanj pa bi obravnavali nove uvrstitve delovnih mest v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva oz. v zdravstveni negi. Foto: Shutterstock

Republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega varstva je sprejel sklep o preimenovanju izvršilnega odbora sindikata v stavkovni odbor in predlagal zaostrovanje sindikalnih aktivnosti z dvema stavkovnima zahtevama.

Zahtevajo takojšen začetek pogajanj za vsa delovna mesta v zdravstvu in socialnem varstvu, v skladu z dogovorom o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanju pogajanj, kar so z vlado sklenili novembra 2021. Ob tem pa zahtevajo tudi sprejem standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu, v skladu s stavkovnim sporazumom med vlado in sindikatom iz leta 2018.

Za stavkovne dejavnosti so se v sindikatu odločili, ker je ministrstvo za zdravje le dan pred skrajnim rokom za začetek pogajanj o plačah (15. januarjem) sindikalni strani poslalo pojasnilo, da so trenutno dejavno vpleteni v reševanje epidemičnih razmer, zaradi česar pogajanj še ne bodo mogli začeti.

Potezo vlade razumejo kot zavlačevanje

Poleg tega vlada še vedno ni sprejela izhodišča za pogajanja za tarifna dela kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (sprejeta so bila le za plačno podskupino E1) ter kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. Je pa vlada v petek sprejela izhodišča za pogajanja za plačno skupino E1 (zdravniki in zobozdravniki), ki je vključena v tarifna dela kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, so pojasnili v sindikatu.

"Potezo vladne strani razumemo kot zavlačevanje, da pogajanj ne bi bilo, in kot ponižujoč odnos do zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki kljub ali ravno zaradi reševanja epidemiološke situacije vlagajo maksimalne napore pri opravljanju svojega poslanstva," so opozorili in dodali, da vladna stran z obvestilom, da se drugi krog pogajanj ne bo začel, neposredno krši sklenjeni dogovor, "ki ima naravo kolektivne pogodbe in katerega kršitev ima za posledico tudi plačano stavko v obeh dejavnostih".

Kdaj bo vlada obravnavala pogajalska izhodišča, še ni znano

Po sporazumu so se konec lanskega leta plače dvignile okoli 35.000 zaposlenim v socialnem varstvu in zdravstvu, med drugim so največ pridobile bolnišnične medicinske sestre. Na nadaljevanju pogajanj pa bi obravnavali nove uvrstitve delovnih mest v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva oz. v zdravstveni negi, s katerimi bi se zaradi enotnosti plač v javnem sektorju odpravila nesorazmerja pri vrednotenju med posameznimi delovnimi mesti in poklicnimi skupinami, vključno s plačno skupino J.

Minister za zdravje Janez Poklukar je sicer sredi preteklega tedna napovedal, da bi vlada že prejšnji četrtek lahko sprejela izhodišča za pogajanje tako z zdravništvom kot sindikati zdravstva in socialnega varstva, a je na četrtkovi seji sprejela samo izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati zdravnikov in zobozdravnikov. Na ministrstvu za zdravje so za STA v ponedeljek pojasnili, da so pogajalska izhodišča za socialno varstvo in zdravstveno varstvo še v usklajevanju na ravni vlade, točen termin uvrščanja točke na dnevni red vladne seje pa še ni znan.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva napovedal stavko