Po zavrnitvi vseh dopolnil SDS-a in NSi-ja ter tudi dopolnil štirih koalicijskih strank je predlog zakona ostal tak, kot ga predlaga ministrstvo. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Po zavrnitvi vseh dopolnil SDS-a in NSi-ja ter tudi dopolnil štirih koalicijskih strank je predlog zakona ostal tak, kot ga predlaga ministrstvo. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Med številnimi dopolnili, ki so jih k predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vložili poslanci SDS-a in NSi-ja, so člani odbora glasovali tudi o treh vsebinskih dopolnilih, ki jih je predlagal LMŠ. Ta so nastala kot neke vrste kompromis med štirimi od petih strank koalicije.

Dopolnilo, ki so mu podporo napovedali v LMŠ-ju, SMC-ju, DeSUS-u in SAB-u, ne pa tudi v SD-ju, je predvidevalo, da bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, od razširjenega programa pa bi financirala le dopolnilni pouk, dodatni pouk in jutranje varstvo učencev 1. razreda.

V SAB-u in DeSUS-u so napovedali, da bodo dopolnilo podprli, ker se zavedajo, da bo na koncu potreben kompromis in ker si želijo vse skupaj spraviti z mrtve točke. Enako so napovedali v LMŠ-ju, v katerem pa so dali tudi vedeti, da če dopolnilo ne bo sprejeto, bodo podprli prvotni predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje.

V SDS-u in NSi-ju so napovedali, da dopolnila ne bodo podprli, ker da nasprotujejo zgolj delni uresničitvi ustavne odločbe. Po njihovem prepričanju bi bila ta uresničena le, če bi oba dela javnega programa financirali 100-odstotno.

Podporo dopolnilu so odrekli tudi v SD-ju in Levici. V SD-ju so slednje obrazložili z besedami, da je zanje sprejemljiv le predlog ministrstva, v Levici pa, da dopolnilo prinaša dodatno financiranje zasebnim šolam, kar pa ne podpirajo.

Dopolnilo so nato na glasovanju s tesno večino zavrnili. Prav tako so zavrnili tudi vsa dopolnila SDS-a in NSi-ja, ki bi prinesla 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. Nato pa je sledilo še glasovanje o vseh členih kot celoti. Čeprav sta se pri tem vzdržala dva poslanca SMC-ja, je predlog zakona dobil zadostno, sicer tesno podporo.

Slednje pomeni, da na plenarno sejo DZ-ja prihaja praktično nespremenjen predlog zakona, kot ga je v DZ vložila vlada. Neuradno je slišati, da potrjena rešitev ni dokončna ter da se bo koalicija o končnem, širše sprejemljivem modelu financiranja zasebnih osnovnih šol še usklajevala.