Na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, ki ga bomo praznovali v soboto, je zbrane v kranjski dvorani Zlato polje nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Foto: BoBo

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je v svojem govoru dejal, da se na ta praznik spominjamo evropskega naroda, "ki je, razkosan med štiri okupacijske sile, izgubljal svojo poslednjo zgodovinsko možnost". Židan je poudaril, da so sile osi razkosale slovensko ozemlje: "Če bi se uresničili načrti nacističnih in fašističnih oblasti, nas danes ne bi bilo tukaj. Še posebej ne v Kranju, Gorenjska je bila predvidena za etnično čiščenje, s priseljevanjem Nemcev iz Tirolske in bolj oddaljenih evropskih pokrajin. Pod slovenskimi gorami ne bi bilo več Slovencev, razen redkih izjem, ki bi prestale rasni test."

Tovarištvo, pogum, odločnost in nesebičnost so bili ideali, ki so gradili legendarne poveljnike, borke in borce, je dejal Židan. "V razmerah totalne vojne je ideja o pravični družbi in Svobodni Sloveniji izgradila močno in uporniško partizansko vojsko. Pa tudi partizanske bolnišnice, partizanske šole. Partizanska kultura in partizanske pesmi so širile moč volje, ki se je prebujala v narodu, odločenem, da se upre svoji usodi." Židan je poudaril, da se ob dnevu upora proti okupatorju s hvaležnostjo spominjamo prednikov, vseh, ki se niso vdali, se predali malodušju. "Vseh, ki so se borili za preživetje naroda, sami pa padli v bojih ali strohneli v taboriščih. Vseh tistih mislecev, ki so nas s partizanskim uporom postavili na zemljevid sodobne Evrope, med zmagovalce."

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju

"Danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev," je nadaljeval Židan. Pa vendar se po njegovih besedah zdi, "da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, kot so bili bojevniki med vojno, ki so v drug drugem še vedno videli človeka". Izrazil je razočaranje, ker vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev: "Včasih se na to novo bojno polje spusti piš sprave, ki pa zakopane v svoj prav še bolj razbesni. Kot da te razprave še nismo končali, ker vedno znova dovolimo, da med nami zažarijo razlike tistega časa."

Kot je poudaril, je bila osamosvojitev Slovenije pred 28 leti, "ki je bila dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev, zadnji zgodovinski preizkus slovenske upornosti". Velika složnost ob osamosvojitvi pa je po njegovih besedah sčasoma zbledela. "V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov. Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod," je opozoril in se vprašal, zakaj v tem izjemnem osamosvojitvenem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila: da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive, ki so pred nami.

Židan o prelomni točki skupne evropske prihodnosti

Državne proslave se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Foto: BoBo

"Čeprav so frontne črte zabrisane, izza nasprotij sedanjega časa prepoznavamo klice, ki šibijo trdnost skupne evropske prihodnosti, ustvarjene iz zmage nad nacizmom in fašizmom. Mi, ki z vso svojo politično voljo zagovarjamo širitev EU-ja na Zahodni Balkan, ker vidimo v EU-ju jamstvo za mir in varnost, smo med najbolj razočaranimi." Židan je ob tem izrazil razočaranje nad brexitom oziroma nad dejstvom, "da na drugem koncu Evrope izstopajo tisti, s katerimi so naši predniki izbojevali zavezniško zmago". Odgovorni smo, če dovolimo, da se zavezniške vezi zrahljajo, je prepričan Židan: "Odgovorni smo za ohranitev in poglobitev evropskih vezi."

"Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in našo človečnost," je dodal Židan.

Državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju, ki ga bomo praznovali v soboto, so se udeležili tudi številni vidni predstavniki političnega in družbenega življenja na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Prisotnih je bilo več ministrov, nekdanji predsednik Milan Kučan in načelnica Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc.

Eni od točk na proslavi so se pridružili tudi plezalci kranjskega alpinističnega odseka. Foto: BoBo

Osvobodilno fronto slovenskega naroda, osrednjo odporniško organizacijo Slovencev v drugi svetovni vojni, so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je Maribor obiskal Adolf Hitler. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je ustanovni sestanek v Ljubljani v vili Josipa Vidmarja potekal dan pozneje, zato je praznik postal 27. april. Do leta 1991 se je imenoval dan OF, odtlej pa dan upora proti okupatorju. V OF-u ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF-u so imeli ves čas komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1.000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.

Režiser in scenarist letošnje proslave je Tomaž Letnar. Kot je dejal, je po njegovem mnenju bistvo dneva upora proti okupatorju "spoštovanje upora kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila samobitnost slovenskega naroda na meji izničenja".


Posnetek državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju:

Proslava ob dnevu upora proti okupatorju