Predsedniki treh vladnih strank Tanja Fajon, Robert Golob in Luka Mesec. Foto: BoBo
Predsedniki treh vladnih strank Tanja Fajon, Robert Golob in Luka Mesec. Foto: BoBo

Javnomnenjska agencija Valicon je po 24. aprilu lani ugotavljala, da je skoraj polovica vseh volivcev na državnozborskih volitvah glasovala taktično, stranka Gibanje Svoboda pa je do rekordnih 410.769 glasov podpore, ki so ji prinesli 41 poslanskih mest, prišla predvsem s pomočjo ljudi, ki so želeli menjave oblasti. Javnomnenjski analitiki so ob tem poudarjali, da tisti, ki so podprli stranko Roberta Goloba, niso nujno njihovi volivci v pravem pomenu besede, torej takšni, ki bi ji bili zvesti na dolgi rok, in da so temelji njenega volilnega telesa trhli.

Kakšna je torej podpora Gibanju Svobodi in kakšno je razmerje moči med parlamentarnimi strankami leto dni od državnozborskih volitev?

Sorodna novica Valicon: Skoraj polovica volivcev izbirala taktično. Največ pridobila GS in SDS.

"Recimo, da lahko verjamemo določenim javnomnenjskim projekcijam, ki kažejo, da so prišli na nekih 20 odstotkov podpore in se izenačili s SDS-om. Ampak kljub temu ocenjujem, da če bi bile volitve danes, bi Svoboda še enkrat zmagala. Predvsem zato, ker je spomin na dogajanje pod prejšnjo vlado še precej živ. Ne nazadnje se je to pokazalo tudi na jesenskih referendumih, kjer je bila zmaga za koalicijo kar pomembna in občutna, razmerje je bilo podobno, kot smo ga videli na aprilskih volitvah v DZ," trenutno razmerje moči na političnem parketu ocenjuje direktor Valicona Andraž Zorko.

Kot ugotavlja, so glede podpore volivk in volivcev leto dni po volitvah vse parlamentarne stranke v približno istem položaju, z izjemo Svobode, ki bi ji umanjkali glasovi tistih, ki so se aprila 2022 na volišča odpravili v prvi vrsti oddat glas proti takratni vladajoči stranki SDS. "To so tisti, ki so naredili to ogromno volilno udeležbo, gre za ljudi, ki so bili izredno nezadovoljni oz. celo jezni zaradi ukrepov prejšnje vlade v času epidemije – zapiranje mej občin, policijska ura, zaplinjanje LJ … mnogih od teh volivcev zdaj verjetno ne bi več spravili na volišča, razen če bi se zgodilo nekaj precej radikalnega," ocenjuje Zorko.

Po zadnjih anketah Gibanje Svoboda in SDS precej izenačena

V sklopu aprilske javnomnenjske ankete, ki jo je za časnik Delo opravila agencija Mediana, je 23,3 odstotka sodelujočih odgovorilo, da bi v primeru volitev podprli stranko SDS, da bi volili Gibanje Svoboda, pa je odgovorilo 23 odstotkov vprašanih.

Stranko SD bi volilo 6,2 odstotka, NSi 5,6 odstotka, Levico pa 5,1 odstotka. Ob tem je 4,4 odstotka vprašanih odgovorilo z "ne vem", 8 odstotkov jih je odgovorilo, da ne bi volili nobene stranke, 1,4 odstotka jih na vprašanje ni želelo odgovoriti, 1,7 odstotka pa bi jih oddalo prazno glasovnico.

Po marčevski raziskavi, ki jo je za časopis Dnevnik opravila agencija Ninamedia, pa bi največ vprašanih podprlo Gibanje Svoboda (24,9 odstotka), ki ji tesno sledi SDS (22,9 odstotka). Največjima strankama sledijo NSi (6,9 odstotka), SD (6,6 odstotka) in Levica (4,6). Da se volitev ne bi udeležili, je medtem glasovalo 6,6 odstotka vprašanih, neodločenih pa je več kot četrtina (26,1 odstotka).

Agencija Mediana je javnomnenjsko raziskavo za časnik Delo opravila med 3. in 7. aprilom 2023 na reprezentativnem vzorcu 707 anketirancev, agencija Ninamedia pa je javnomnenjsko raziskavo za časopis Dnevnik opravila med 13. in 15. marcem na reprezentativnem vzorcu 700 anketirancev.

Obdobje razočaranja, ki sledi visokim pričakovanjem

Meritve javnega mnenja v zadnjem času kažejo na to, da je podpora vladi, premierju in koaliciji v zadnje pol leta padla. "Veliko se poroča o padanju zaupanja, se ga pa ne analizira natančno," ob tem opozarja Zorko. Kot poudarja, je velik padec namreč v veliki meri posledica velikega skoka zaupanja, ki ga je vladna koalicija dosegla eno meritev pred tem. "Takrat smo zabeležili daleč največji skok rasti zaupanja kadar koli. Samo s tem, ko se je vlada zamenjala," je pojasnil Zorko. Da je že zgolj zmaga ene stranke dvignila raven zaupanja v ključne politične institucije, se sicer v preteklih 12 letih Valiconovih meritev ni nikoli zgodilo.

Če aktualne podatke Valiconove javnomnenjske raziskave Ogledalo družbe primerjamo s podatki izpred enega leta, lahko vidimo, da ima aktualna vlada kljub padcu stopnje zaupanja še vedno za 21 točk višje zaupanje, kot ga je imela vlada Janeza Janše marca lani. Premier Golob ima ob tem 33 točk višje zaupanje, kot ga je imel v tej vlogi Janša, aktualna koalicija ima za 22 točk višje zaupanje kot prejšnja koalicija, trenutna opozicija, ki jo sestavljata SDS in NSi, pa ima za 18 točk nižje zaupanje, kot je je imela opozicija v prejšnji sestavi parlamenta.

Sorodna novica Veliko slavje Gibanja Svoboda: "Ljudje si želijo svobode - to bodo dobili"

Javnomnenjska anketa, ki jo je aprila za časnik Delo opravila Mediana, medtem kaže, da je aktualna vlada vsaj deloma uresničila pričakovanja 44,6 odstotka vprašanih, da (sploh) ni uresničila njihovih pričakovanj pa je skupno odgovorilo 46,3 odstotka vprašanih. Tudi ankete, ki merijo zadovoljstvo z delom vlade, po besedah Zorka v zadnjem času ugotavljajo, da so tisti, ki njeno delo ocenjujejo kot uspešno, in tisti, ki se s tem ne strinjajo, razdeljeni približno na polovico.

"Ampak vsekakor lahko v tem trenutku govorimo o obdobju razočaranja, ki sledi visokim pričakovanjem po rekordni zmagi na volitvah, ki jo doseže nova stranka, v katero ljudstvo položi upanje," trenutno stanje opisuje Zorko. Tu vidi vzporednice s položajem, ki se je odvil maja 2015, slabo leto dni po nastopu vlade Mira Cerarja, ki je na oblast prišla na podoben način kot Golobova stranka. "V šali zato rečem, da ima aktualna koalicija še veliko prostora za padec. Stvari so namreč relativno boljše, kot so bile pri kateri koli stranki, ki je oblast prevzela na način, kot jo je Svoboda," pojasnjuje.

Med razlogi za padec podpore vladi med drugim izpostavlja tudi aktualne razmere v zdravstvu, ki so redno v središču medijskega poročanja. A kot dodaja, primerjava volilnega projekta SMC-ja, ki se je zgodil osem let pred Gibanjem Svoboda, kaže, da je imel SMC leto dni po volitvah kljub vsemu bistveno nižjo podporo, kot jo ima danes Gibanje Svoboda. "SMC-ju je podpora začela padati praktično že naslednji dan po volitvah, medtem ko je Golobovi stranki vztrajala še praktično pol leta. To je vsekakor uspeh," je dejal direktor Valicona, kjer so v zadnji nedavno objavljeni raziskavi Ogledalo družbe zaznali padec zaupanja v bolj ali manj vse institucije, ki jih opazujejo. "Takšen trend se je nazadnje zgodil ravno maja 2015, slabo leto po državnozborskih volitvah, na katerih je zmagal SMC," ugotavlja.

Preplet največjih zmag in porazov vladajoče koalicije

Leto dni po volitvah Zorko kot glavno zmago vladne koalicije vidi ravno v tem, da jim je kljub trendu vsesplošnega padanja zaupanja uspelo ohraniti podporo na precej visoki ravni. "Uspeh je tudi to, da je ministrska ekipa, z izjemo notranje ministrice, ostala nedotaknjena, Gibanja Svoboda pa ni zapustil noben poslanec. Če se spomnimo Šarčeve vlade – v prvem letu je bilo pretresov in notranjih nesoglasij mnogo več," ugotavlja Zorko, ki ključ za trdnost koalicije vidi predvsem v tako jasni prevladi Gibanja Svoboda. Kot enega glavnih uspehov vladne koalicije označuje tudi to, da ji je z določenimi ukrepi, predvsem na energetskem področju, uspelo obrzdati inflacijo, da je na ravni evropskega povprečja in nižja kot v marsikateri članici EU-ja.

A kot opozarja Zorko, so največji uspehi prvega leta aktualne koalicije prepleteni tudi z njihovimi največjimi porazi. "Največji poraz je po mojem mnenju to, da so dopustili, da so narativo v medijih spet prevzeli določeni centri moči, ki to vlado prikazujejo v precej slabši luči, kot v resnici je. Da jim ni uspelo predstaviti in izpostaviti stvari, ki so bile v resnici dobre in koristne za ljudi, denimo krotenje draginje in inflacije," meni.

Sorodna novica Referendum o RTV Slovenija: Volivci podprli zakon, ministrica upa, da bodo spremembe vidne takoj

"Drugi največji poraz je pa gotovo dogajanje po referendumu o RTV-ju. Ta po je po mojem mnenju tisti, ki v resnici botruje padcu podpore v zadnjem času in odhodu nekaterih podpornikov. Ljudje so namreč na referendumu znova prišli na volišča in pol leta po volitvah še enkrat podprli vladno koalicijo. In seveda so pričakovali, da se bo v zvezi z dogajanjem na RTV-ju nekaj premenilo, a spremenilo se ni nič. Ta vlada pa premalo komunicira, zakaj ne. Preveč se vidi njena nemoč. In ko enkrat spraviš volivca na volišče, si mu dolžan nekaj dati. Ko govorimo o RTV-ju, je prišel dvakrat, dobil ni pa nič. Zato je to eden njihovih glavnih porazov," ocenjuje analitik.

Škodo sta si vlada in koalicija po mnenju Zorka naredili tudi glede komunikacije o reformah. Napovedane so bile številne, od davčne in plačne do pokojninske in zdravstvene. V praksi pa je bilo doslej udejanjeno malo. "Realno nihče ne more pričakovati reforme v pol leta. Pol leta potrebuješ samo, da se pozicioniraš, sploh če si nov v politiki. Da bi pa v pol leta dal kar reformo na mizo, je bilo malo iluzorno pričakovati," je glede teh napovedi dejal Zorko. "Vsak ima svoj način vladanja, premier Golob je pri tem do neke mere vihrav, na trenutke zaletav. To me na neki način ne preseneča. Na političnem parketu, čeprav je imel nekaj malega izkušenj, je bolj kot ne amater. Ni pa amater v vodenju, upravljanju. Ob tem je treba dodati, da zna tudi priznati napake, kar je v politiki velika vrlina," je o premierju dejal Zorko.

Trenutno razmerje moči zaradi prevlade Svobode bolj ali manj zakoličeno

Koalicijski partnerici Gibanja Svoboda – SD in Levica –, se v vladnih nastopih pogosto pojavljata v bolj stranskih vlogah, od njihovih predstavnikov pa ob tem lahko pogosto slišimo, da je koalicija trdna in složna. Zorko meni, da strankama veliko drugega ne preostane. "Vemo, da Golob za vlado potrebuje samo eno od teh dveh strank. Že tu je odnos do neke mere zapečaten. Potem je še spretno prevzel LMŠ in SAB, tako da potencialnih alternativ, če bi šlo kar koli narobe, ni več. In ne nazadnje je tudi opozicijski NSi ohranil na varnem dosegu. Dovolj stran od Janše in ne preblizu, da mu ne škodijo," je dejal Zorko, ki sicer dvomi, da bi lahko prišlo do vlade, v kateri bi sodelovala Svoboda in NSi, a kot dodaja, ta možnost teoretično obstaja, in s tem vpliva na dinamiko med strankami.

Sorodna novica V NSi-ju zavračajo navedbe o možnosti vstopa v vlado: "NSi je trdna opozicijska stranka"

Kot ocenjuje, je za Levico, ki je na državnozborskih volitvah doživela precej hud poraz in za las ohranila status parlamentarne stranke, trenutno najbolje, da utrdi to, kar ima. Kot opaža, Levica sicer ob tem premišljeno skuša prevzeti nekatere tematike, ki jih je tradicionalno pokrival SD.

"Stranka SD je pa pač stranka izkušenj, ki čaka na svoj trenutek. Bolj kot bo padala podpora Golobovi stranki, večjo moč bo imel SD, ker so izkušeni, ker poznajo sistem, poleg tega pa imajo retorično spretno ekipo," je dejal o drugi največji koalicijski stranki.

Če se koalicijski stranki Levica in SD trenutno ne najbolj izpostavljata, pa je opozicijsko vlogo zelo zavzeto prevzel SDS, ki je bil z vlaganji zakonov aktiven praktično od prvega trenutka sklica nove sestave DZ-ja, zbrali pa so tudi dovolj podpisov za tri zakonodajne referendume. "Z današnje perspektive deluje, kot da so se zagnali prehitro," ocenjuje Zorko. Kot dodaja, se je poleg poraza opozicije na referendumih to pokazalo tudi na nedavni interpelaciji vlade, ki jo je koalicija po njegovi oceni veliko bolje izkoristila od opozicije.

"Že v NSi-ju so napovedali, da ne bodo dali podpisa, ker se jim zdi škoda dajati priložnost vladi, in ravno to se je na koncu izkazalo. Opozicija in Janša se zdita sprijaznjena, da je, kakor je, da kakšnega preobrata na obzorju ni. Čakali bodo na svojo priložnost. Ni tak položaj, kot je bil v Šarčevi vladi, zelo težko bo prišlo do tega, da bi ta vlada razpadla in bi prišlo do predčasnih volitev. Ker druge možnosti ni, Janša v tej konstelaciji, ki je v DZ-ju trenutno, vlade ne more sestaviti, razen če bi prišlo do množičnega prestopanja poslancev, kar pa se ne bo zgodilo," je dejal.

Protesti civilne družbe, ki je lani mobilizirala množice

Ob kopičenju težav, predvsem v zdravstvu, se je v zadnjih mesecih zvrstilo tudi več protivladnih protestov, tudi s strani dela civilne družbe, ki so ji mnogi pripisovali velike zasluge za lansko zmago Gibanja Svoboda. Andraž Zorko ob tem meni, da tako civilna družba sama kot nekateri njihovi nasprotniki precenjujejo vpliv, ki ga je imela na rezultat volitev.

"Ne nazadnje na kolesarskih protestih ni bilo na desettisoče ljudi, ampak nekaj sto ali tisoč. Definitivno so imeli vpliv na rezultat, 'anti Janša' moment so spravili do vrhunca. Ampak h glasovanju za Goloba so mobilizirali predvsem volivce, ki bi sicer volili Levico, LMŠ ali SAB," ocenjuje. Ob tem Zorko poudarja, da je masovna mobilizacija volivcev delovala v dve smeri. "Če aktiviraš ljudi, aktiviraš vse strani, ne samo svojo. Tudi SDS in NSi sta imela dodaten priliv glasov," je dejal.

Okoliščine za koalicijo ugodne – a potrebni bodo rezultati

Napovedovanje prihodnosti je v trenutnih negotovih gospodarskih razmerah še manj zanesljivo kot sicer. Podpora vladni koaliciji bo sicer po Zorkovem mnenju v veliki meri odvisna prav od širšega dogajanja. "Če bi denimo prišlo do kakšne strašne recesije, bodo ljudje po znani metodi vse, kar se jim bo slabega zgodilo, očitali vladi," je dejal.

Če večjih pretresov ne bo, pa ima po njegovi oceni vladna koalicija dobre možnosti za ohranitev relativno visoke podpore, če se ji bo le uspelo izogniti medsebojnim javnim obračunavanjem in če bo znala udejanjiti vsaj del začrtanih sprememb in jih ob tem tudi uspešno predstaviti. "Visoka pričakovanja bo vlada morala začeti upravičevati z rezultati," meni.

Med ključne ugodne okoliščine sicer Zorko prišteva trdno večino v parlamentu, zalogo glasov z lanskih volitev in pomanjkanje alternative levo od sredine. "Vse to so ugodne okoliščine, ki bi jih moral menedžer, kot je Golob, znati izkoristiti," je dejal.

Rok Čakš in Antiša Korljan o izkupičku leto dni po volitvah
Leto dni od parlamentarnih volitev