V novi rubriki na spletni strani rtvslo.si Zeleni petek je v ospredju tema okolje, kako pomembno je naravno okolje, v katerem živimo, kaj se lahko zgodi, če ga uničimo in o čem moramo razmišljati in nato delovati, če želimo v prihodnosti vsaj približno še živeti tako kot živimo – ali celo bolje.

Foto: rtvslo.si
Foto: rtvslo.si
SKRB ZA OKOLJE SE ZAČENJA VSAK PETEK

Rubriko Zeleni petek najdete na tej povezavi.

V obdobju pandemije novega koronavirusa in reševanju gospodarske krize se odpira tudi prostor za razmislek o možnosti hkratnega reševanja okoljske krize. Da bi bila ta prizadevanja uspešna, mora biti o ključnih družbenih vprašanjih obveščena tudi javnost. Zato so v vsebinah objavljenih v rubriki Zeleni petek predstavljeni tudi vplivi posameznih političnih in gospodarskih projektov, vizij ali odločitev, ki vplivajo na okolje in opozorila na okoljske posledice neukrepanja.

V uredništvu za nove medije Multimedijskega centra RTV Slovenija so v sodelovanju s Focusom, društvom za sonaraven razvoj, pripravili novo rubriko Zeleni petek, »ker mora biti širša javnost o ključnih družbenih vprašanjih dobro in celovito obveščena,« meni urednica uredništva mag. Kaja Jakopič. S pomočjo člankov in posebnih razlagalnih videov bodopredstavili vpliv posameznih projektov, vizij ali odločitev na okolje, oziroma bodo opozorili na okoljske posledice neukrepanja.

Prva sogovornica v okviru rubrike Zeleni pete je klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.Foto: MMC RTV SLO
Prva sogovornica v okviru rubrike Zeleni pete je klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.Foto: MMC RTV SLO

Politiki se o podnebnih spremembah niso učili v šoli

Svetovni voditelji so o resnosti podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, seznanjeni že od 90-ih let. Znanstveniki z vsega sveta jim vsakih nekaj let pripravijo poročila o znanstvenih dognanjih in scenarijih za prihodnost. Žal brez večjega uspeha. V prvem delu serije Zeleni petek so se v uredništvu za nove medije MMC-ja osredotočili na odnos politike do podnebnih sprememb, saj je med podnebnimi skeptiki tudi precej politikov.

Foto: rtvslo.si
Foto: rtvslo.si

Dvoma v resnost segrevanja ozračja ne izražata le ameriški predsednik Donald Trump in brazilski predsednik Javier Bolsonaro, temveč tudi nekatere močne evropske stranke. Med njimi sta največja skeptika nemška Alternativa za Nemčijo (AfD) in britanski UKIP. Zelo previdna glede izjav o človekovem vplivu na segrevanje ozračja sta italijanska Liga Mattea Salvinija in francoski Nacionalni zbor Marine Le Pen. Med tem koje madžarski Fidesz Viktorja Orbana ena izmed skrajno desnih strank, ki se vsaj na deklarativni ravni zavedajo resnosti podnebnih sprememb. Podobno je uradno stališče stranke SDS, v praksi pa podnebni skepticizem v slovenski politiki zastopata predvsem njen poslanec Branko Grims in stranka SNS.

Teme, ki jih bodo v rubriki Zeleni petek predstavili v prihodnjih tednih, bodo prav tako podprte s posebnim formatom razlagalnega videa, ki skozi animirano grafiko preprosto, jasno in na kratek način predstavi temo posameznega okoljskega področja ali problema.

Ekipo, ki pripravlja serijo Zeleni petek, sestavljajo novinarki Aleksandra Kerin Kovač in Larisa Daugul, grafična oblikovalka Ana Gombač ter snemalki in montažerki Maja Ikanović in Dunja Danial.

Foto: rtvslo.si
Foto: rtvslo.si