Zmagovalci 23. sezone Malih sivih celic - OŠ Ljudski vrt Ptuj: Jada, Vito in Pia. Foto: Borut Gale
Zmagovalci 23. sezone Malih sivih celic - OŠ Ljudski vrt Ptuj: Jada, Vito in Pia. Foto: Borut Gale
false
Drugouvrščena ekipa III. OŠ Celje - Martin, Špela in Zala. Foto: Borut Gale
false
Nik Škrlec, voditelj Malih sivih celic: "Naj se kviz Male sive celice začne!" Foto: Borut Gale
false
Male sive celice. Finalna tekmovalna oddaja je bila na sporedu 27. maja, na nova tekmovanja v 24. sezoni se že lahko prijavite! Foto: Borut Gale
false
Vijolični med preskusom, kjer so bila ključna njihova čutila za tip. Foto: Borut Gale

Jada, Pia in Vito so zastopali zmagovalce, vijolične s Ptuja; naloge in vprašanja so jim šle odlično. Drugi v letošnji sezoni brihtnežev, ki so se preizkušali v prenovljeni obliki kviza Male sive celice, pa so rumeni iz III. OŠ Celje – Špela, Zala in Martin.
Po finalni oddaji bo na sporedu še 33. oddaja, ki smo jo naslovili Male sive celice: zaključek sezone. V zadnji oddaji sezone 2016/2017 bomo obiskali štiri najboljše ekipe: obe tretjeuvrščeni – OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Litija, drugouvrščeno III. OŠ Celje in prvouvrščeno ekipo iz OŠ Ljudski vrt Ptuj. Mladi tekmovalci nam bodo razkazali šolo in predstavili zanimive projekte, spomnili pa se bomo še nekaj najbolj odmevnih utrinkov minule sezone ter pogledali v zakulisje nastajanja kviza Male sive celice.
Prenovo kviza so v Otroškem in mladinskem programu TV Slovenija razvili skupaj s strokovnjaki Pedagoške fakultete na Primorskem v smeri, kakršen naj bi bil tudi sodobni učni proces – s poudarkom na večsenzornem učenju, razvijanju bralne pismenosti in kritičnega razmišljanja. S kvizom preverjamo vsebinsko in procesna znanja: kompleksno mišljenje, predstavljanje idej na različne načine, sodelovanje, kritično mišljenje in ustvarjalnost.
»Vprašanja so razdeljena v sklope, vsak obsega tri do štiri vprašanja z razlago, vmes pa je še možganski labirint, ki vnese dramaturško raznorodnost in omogoča, da se tekmovalci tudi razgibajo, saj potem možgani delujejo bolje,« pravi urednica oddaje Barbara B. Stegeman.
»Gledalci in tekmovalci kot najbolj všečen del igre opredeljujejo možganski labirint in igro za brihtolina, ki prinaša dvojne točke. Všeč so jim eksperimenti, ki jih izvajamo v studiu. Gledalci pa so pohvalili razlagalne prispevke, ki ponujajo razlago pravilnega odgovora. Prav zaradi teh prispevkov nam mladi gledalci pravijo, da si ob ogledu oddaje več zapomnijo in se več naučijo, kar je tudi eden naših ciljev,« pravi urednica.
»V kvizu so uspešne tiste ekipe, ki so sestavljene iz tekmovalcev, ki so si med seboj različni in ki znajo sodelovati med seboj. Nekdo je lahko dober matematik, spet drugemu so bližje družboslovne teme, tretji pa modro pretehta mnenja in po posvetu sprejme odločitev. Pomembno je, da tekmovalci razmišljajo ustvarjalno in s povezovanjem obstoječega pridejo do novega znanja. Če se kviza lotevajo na tak način, potem ni pretežak,« še svetuje.
V sezoni 2016/2017 se je na predtekmovanje prijavilo 152 različnih šol, pomerilo se je kar 810 otrok. Izmed 270 ekip, ki so se pomerile na tekmovanju, pa se jih je le 32 uvrstilo v studijski del tekmovanja.
Letošnje prijave osnovnih šol na kviz Male sive celice 2017/2018 prek spletnega obrazca že potekajo, zadnji datum za prijavo pa je 6. septembra 2017.
Sporočilo za tekmovalce in gledalce pa ima tudi voditelj Malih sivih celic Nik Škrlec (oglejte si video pod sporočilom):

Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija
Fotografije: Borut Gale, RTV Slovenija