Na dirkališču v Imoli stoji spomenik, posvečen brazilskemu dirkaču Ayrtonu Senni, ki se je v zavoju Tamburello smrtno ponesrečil med dirko za VN San Marina 1. maja 1994. Pred letošnjim dirkaškim koncem tedna v Imoli se je legendarnemu Brazilcu prišla priklonit celotna karavana formule ena. Foto: AP
Na dirkališču v Imoli stoji spomenik, posvečen brazilskemu dirkaču Ayrtonu Senni, ki se je v zavoju Tamburello smrtno ponesrečil med dirko za VN San Marina 1. maja 1994. Pred letošnjim dirkaškim koncem tedna v Imoli se je legendarnemu Brazilcu prišla priklonit celotna karavana formule ena. Foto: AP

Dirkališče Enza in Dina Ferrarija v Imoli je bilo vrsto let na vrhu seznama želja ljubiteljev formule ena, želja pa se jim je v letošnji sezoni vendarle uresničila: v Imoli bodo znova hrumeli dirkalniki elitnega razreda motošporta, le da bodo dirkači merili moči za VN Emilije-Romanje, ne VN San Marina.

V zadnjem času se vseskozi govori le o Lewisu Hamiltonu, tudi tokrat je oziroma bo Britanec požel največ pozornosti. Na prejšnji dirki v Portimau je podrl rekord po številu zmag v kraljici motošporta (92), z novo morebitno odlično predstavo in lepo bero točk pa bo še korak bliže rekordnemu sedmemu naslovu svetovnega prvaka.

In to na progi, na kateri se nikoli ni preizkusil kot dirkač formule ena. Tudi Mercedes bo kot moštvo prvič nastopil v Imoli. Ko je karavana prvič obiskala to dirkališče leta 1980, je bil Mercedes iz tega športa odsoten že 25 let, natančneje od tragedije v Le Mansu leta 1955.

Se je pa Mercedes kot dobavitelj pogonskih sklopov že veselil zmage v Imoli, in sicer leta 1998 z Davidom Coulthardom (McLaren-Mercedes). Moštvo iz Brackleyja ima kljub vsemu ta konec tedna priložnost, da si tudi teoretično že zagotovi naslov konstruktorskega svetovnega prvaka, sedmega zapored.

Tako kot Mercedes bodo prvič v Imoli nastopili še Red Bull, AlphaTauri, Racing Point, Alfa Romeo (Sauber je resda nastopil na vsaki dirki za VN San Marina v Imoli) in Haas.

Imola je kultni status v preteklosti pridobila zaradi 'tifosov'. Dirkališče je pravzaprav Ferrarijev dom, zato so bile na dirkah za VN San Marina tribune vselej nabito polne privržencev 'poskočnega konjička' iz Maranella. Dirkališče Enza in Dina Ferrarija je poskrbelo za številne nepozabne dirkaške boje, žal pa tudi za najbolj črn dirkaški konec tedna v zgodovini formule ena.

Francoz Patrick Tambay je 1. maja 1983 poskrbel za pravo katarzo med 'tifosi', ko je s ferrarijem dobil dirko za VN San Marina v Imoli. Dan je bil prežet s čustvi, saj je zmagal v dirkalniku Gillesa Villeneuva, ki se je smrtno ponesrečil slabo leto predtem na dirki za VN Belgije v Zolderju. Foto: AP
Francoz Patrick Tambay je 1. maja 1983 poskrbel za pravo katarzo med 'tifosi', ko je s ferrarijem dobil dirko za VN San Marina v Imoli. Dan je bil prežet s čustvi, saj je zmagal v dirkalniku Gillesa Villeneuva, ki se je smrtno ponesrečil slabo leto predtem na dirki za VN Belgije v Zolderju. Foto: AP

Dirkališče odprto leta 1953
Zgodovina dirkališča Enza in Dina Ferrarija sega v leto 1948, ko so dirkališče začeli graditi. Enzo Ferrari je bil takrat svetovalec, pet let pozneje je bilo dirkališče pripravljeno za motošportne preizkušnje. Leta 1970 je na seji mestnega sveta župan Imole želel počastiti Ferrari in njegovo vlogo v motošportu, zato je dirkališče poimenoval po Enzovem sinu Dinu Ferrariju, ki je leta 1956 umrl pri komaj 24 letih. Ko je leta 1988 umrl še Enzo, so v naziv dirkališča dodali še njegovo ime. Skozi leta so progo večkrat preuredili, nazadnje po črnem koncu tedna leta 1994, ko se je za vedno poslovila stara oblika zloglasnega zavoja Tamburello. Zadnja večja sprememba na progi se je zgodila pred štartno-ciljno ravnino, kjer ni več šikane.

V nedeljo zmagovalec po 63 krogih

Proga vsebuje kopico kultnih in osupljivih zavojev, je tudi zelo neizprosna, zaradi peščenih izletnih območij morajo biti dirkači še toliko bolj zbrani in natančni. Še en velik izziv prinaša dejstvo, da bodo dirkači pred kvalifikacijami opravili zgolj en 90-minutni prosti trening. Na voljo imajo le eno DRS-območje v štartno-ciljni ravnini. Krog je dolg 4,909 km, dirkači jih bodo morali v nedeljo odpeljati 63 (309,049 km).

Nelson Piquet, prvi zmagovalec dirke formule ena v Imoli. Foto: AP
Nelson Piquet, prvi zmagovalec dirke formule ena v Imoli. Foto: AP

Piquet dobil prvo dirko v Imoli
Prvič je formula ena Imolo obiskala leta 1980. Tedaj so preurejali dirkališče v Monzi, zato so dirko za VN Italije izjemoma izpeljali v pokrajini Emilija-Romanja. Proga je bila tedaj dolga točno pet kilometrov, po 60 krogih se je zmage veselil Brazilec Nelson Piquet (Brabham), na odru za zmagovalce pa sta se mu pridružila še williamsa, Avstralec Alan Jones in Argentinec Carlos Reutemann. Piquet je s tretjo zmago v sezoni v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo za pičlo točko na prvem mestu prehitel Jonesa. Do konca sezone sta bili še dve dirki, obe je dobil Jones in zanesljivo osvojil svoj edini naslov svetovnega prvaka v kraljici motošporta.

Na dirki za VN San Marina leta 1994 je dva kroga po ponovnem začetku dirke Ayrtonov williams FW16 v ovinku Tamburello s hitrostjo 307 km/h zletel s steze in treščil v nezaščiten zid, ki je stezo ločeval od majhnega potočka. Takole je bil po trku videti njegov dirkalnik. Foto: EPA
Na dirki za VN San Marina leta 1994 je dva kroga po ponovnem začetku dirke Ayrtonov williams FW16 v ovinku Tamburello s hitrostjo 307 km/h zletel s steze in treščil v nezaščiten zid, ki je stezo ločeval od majhnega potočka. Takole je bil po trku videti njegov dirkalnik. Foto: EPA

Od leta 1981 dirka za VN San Marina
Ker so bili dirkači (in navijači) nad dirko za VN Italije leta 1980 navdušeni, se je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) odločila, da bo Imolo uvrstila na koledar formule ena tudi v prihodnji sezoni. Nastala je dirka za VN San Marina, ki je potekala od leta 1981 do 2006. Dirka, ki so jo številni ljubitelji motošporta vsako leto nestrpno čakali, saj je po navadi prinašala ogromno zanimivih dvobojev na stezi in zgodb, še posebej veliko veselja je prinesla privržencem Ferrarija, ki so se zmage moštva iz Maranella veselili osemkrat (kar sedemkrat je na najvišji stopnički stal Michael Schumacher).

Imola 1994 za vedno spremenila formulo ena

Iz ene tragedije v drugo
Ob omembi Imole se večina spomni dogodkov 1. maja 1994. Tedaj se je konec tedna začel grozljivo, že v petek se je med prostim treningom Rubens Barrichello razletel na progi. Dirkalnik je dvignilo visoko v zrak, organizatorji so se bali, da bo pristal na tribuni med gledalci, a se je od zaščitne ograde na veliko olajšanje vseh odbil nazaj na stezo. Barrichello jo je kljub večkratnemu prevračanju svojega jordana odnesel le z zlomljenim nosom in roko. Dirkači so bili pretreseni ob ogledu posnetka nesreče, a so kljub vsemu hrabro sedli v dirkalnike za sobotne kvalifikacije, med katerimi je ugasnilo življenje Avstrijca Rolanda Ratzenbergerja. Ta je, potem ko se mu je sprednje krilce zagozdilo pod gume, pred zavojem Villeneuve pri 315 km/h trčil v zid in se smrtno poškodoval. Za mrtvega so ga razglasili ob prihodu v bolnišnico v Bologni, to je bila prva smrtna žrtev v formuli ena po 12 letih. Za Avstrijca je bil to šele tretji dirkaški konec tedna v karieri formule ena.

Smrt Salzburžana je prizadela vse, še najbolj Ayrtona Senno, ki se je požvižgal na pravila Mednarodne avtomobilistične zveze, sedel v avtomobil in se odpravil na kraj nesreče, kjer je poskušal razumeti, kaj se je zgodilo, ter poskrbeti, da se kaj takšnega ne ponovi. Dirkači so se pred nedeljsko dirko še enkrat srečali in se pogovorili o nevarnostih na progi. Nato so se odpravili na štartna mesta.

Trenutek, ko je duša zapustila telo
Senna je svojo zadnjo dirko začel kot prvi, obetal si je še četrto zmago v San Marinu. Že po nekaj metrih po začetku sta trčila Pedro Lamy in J. J. Lehto, zaradi česar je na stezo zapeljal varnostni avtomobil. Ko se je ta v petem krogu umaknil, se je dirka nadaljevala z letečim štartom. Senna je odbil vse napade Schumacherja in ostal v vodstvu, a je zgolj dva kroga pozneje iz neznanega razloga pri 307 km/h zletel s steze v zavoju Tamburello in trčil v nezaščiten zid, ki je stezo ločeval od majhnega potočka Santerna. Dirka je bila prekinjena, televizijske kamere pa so hip zatem v svet ponesle sliko negibnega dirkaškega zvezdnika, ki je sprva še rahlo premaknil glavo, nato pa omagal. "Deloval je mirno. Privzdignil sem njegove veke in iz njegovih zenic je bilo jasno, da ima težko poškodbo glave. Dvignili smo ga in ga položili na tla. Ko smo to storili, je zavzdihnil. Čeprav nisem veren, sem čutil, kako je v tistem trenutku duša zapustila njegovo telo," je Brazilčeve zadnje trenutke opisal Sid Watkins, tedanji vodja zdravniškega osebja v formuli ena. V Sennovem dirkalniku so pozneje našli zvito avstrijsko zastavo, ki jo je najverjetneje želel razviti med častnim krogom po koncu dirke in z njo počastiti spomin na tragično umrlega Ratzenbergerja.

Schumi prepričan, da bo Ayrton preživel
Brazilca so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Bologni, kjer so ga pozneje razglasili za mrtvega. Njegova smrt je milijonom po svetu strla srca, dirkači so bili neposredno po dirki, ko še niso vedeli, kako hudo jo je skupil trikratni svetovni prvak, vidno šokirani, zmagovalna trojka na odru za zmagovalce ni odprla šampanjca. "Dve uri po dirki je do mene stopil Watkins in mi dejal, da je zadeva zelo resna. Odvrnil sem mu, da je v komi in da koma ne pomeni nič slabega. Pozneje so mi večkrat dejali, da je umrl, takoj zatem pa, da je še vedno v komi. Bilo je tako malo informacij, da nisem vedel, kaj naj si mislim. Toda, še vedno sem bil prepričan, da ne bo umrl. Enostavno nisem prišel do te točke, prepričan sem bil, da bo izpustil kakšno dirko ali dve, nato pa se vrnil in osvojil naslov. Toda uresničil se je najhujši scenarij, in ko sem čez 14 dni končno dojel, da ga ni več, je bilo grozno," je dejal Schumacher, ki je v dramatični končnici - Damon Hill se mu je približal na le točko zaostanka - tistega leta prvič postal svetovni prvak.

Brazilske solze v potokih
Od Senne se je poslovila nepregledna množica Brazilcev, po nekaterih ocenah naj bi se na ulicah Sao Paula na dan pogreba zbralo več kot tri milijone ljudi, ki so se želeli posloviti od dirkaške legende. Od njega so se poslovili številni funkcionarji in dirkači iz sveta motošporta, med drugimi Ron Dennis, Frank Williams, Jackie Stewart, Michele Alboreto, Alain Prost, Damon Hill, Rubens Barrichello, Johnny Herbert, Pedro Lamy, Emerson, Wilson in Christian Fittipaldi ter izjemno dober prijatelj Gerhard Berger. Bernieju Ecclestonu družina zaradi domnevno neprimernega odziva na Ayrtonovo smrt ni dovolila prisotnosti na pogrebu.

Veselje Michaela Schumacherja in Jeana Todta po zmagi na zadnji dirki za VN San Marina v Imoli leta 2006. Foto: AP
Veselje Michaela Schumacherja in Jeana Todta po zmagi na zadnji dirki za VN San Marina v Imoli leta 2006. Foto: AP

Nazadnje v Imoli dirkali aprila 2006
Dirkači formule ena so zadnjič v Imoli dirkali leta 2006, natančneje 23. aprila. Zmagal je Schumacher, ki je bil sicer tudi najhitrejši v sobotnih kvalifikacijah. To je bila četrta dirka sezone in prva za Ferrari v letu 2006. Za zmago se je moral sicer precej potruditi, Španec Fernando Alonso je ob koncu dirke ves čas pritiskal nanj, a je nato storil napako, preširoko zapeljal v zavoj in izgubil stik z legendarnim Nemcem, ki je na najvišjo stopničko na VN San Marina stopil še sedmič (absolutni rekord!). Alonso se je moral zadovoljiti z drugim mestom, tretji je bil Juan Pablo Montoya z mclarnom. Schumacher se je z zmago Alonsu v skupnem seštevku za SP malce približal, a je bil Španec tisto leto premočen - osvojil je še drugega od svojih dveh naslovov prvaka.

Dirka v nedeljo ob 13.10
Kot rečeno, dirkaški konec tedna v Imoli je skrajšan. Petkovih prostih treningov ni, dirkačem je na voljo le sobotni prosti trening ob 10. uri, nato pa so ob 14.00 na sporedu že kvalifikacije. Dirka za VN Emilije-Romanje se bo začela v nedeljo ob 13.10.