Za dobro mero je odstotek tujcev v najmočnejši slovenski nogometni ligi deveti najnižji med 31 v Evropi. Drugi, tretji in deveti v treh ključnih demografskih kategorijah, ki orišejo stanje domačega nogometa v primerjavi z Evropo.

Kako je to mogoče? Napaka pri štetju, tabelah, metodologiji ali tektonske spremembe po vsej stari celini? Nogometni observatorij Mednarodnega središča za športne študije (CIES Football Observatory) zagotavlja, da so podatki pridobljeni s strani InStata verodostojni in da se je Slovenija ujela v vseevropske trende.

V spominu marsikaterega dolgoletnega spremljevalca I. SNL so še razmerja pred letom 2013. Pred osmimi leti – leta 2011 – je bilo tako v slovenskih prvoligaših vzgojenih več kot 40 odstotkov nogometašev in delež tujih igralcev v Prvi ligi je bil pod 15 odstotki, povprečna starost pa je bila pod 24 leti.

Podatki za stanje 1. oktobra 2019:

• 27,0 odstotka igralcev je (so)vzgojenih v 10 klubih;
• 24,57 je povprečna starost 241 igralcev v Prvi ligi;
• 34,4 odstotka vseh igralcev je tujih državljanov.

S parametri iz leta 2011 bi bila Prva liga zdaj prava posebnost med izpostavljenimi 31 prvimi ligami, saj bi bila s 40,6 odstotka klubskih igralcev, povprečno starostjo 23,66 in samo 13,4 odstotka tujcev daleč najbolj domača prva nogometna liga Evrope.

Prelomnica – vstop Hrvaške v EU
Pred osmimi leti so bili v Prvi ligi v primerjavi z letošnjo sezono Koper, Gorica, Nafta in Primorje (namesto zdajšnjega Aluminija, Mure, Brava in Tabor Sežane). Gospodarska kriza je bila v Sloveniji na vrhuncu, s tem pa tudi močno zategnjeni pasovi klubov in priprte pipice pokroviteljev. Ob tem Hrvaška še ni bila članica Evropske unije.

Leto 2013 je prinesel ključno spremembo – Hrvati niso več tujci, katerih delež se je v naslednjih dveh sezonah podvojil. Že v prvem poletju se je delež v klubu vzgojenih igralcev znižal za tretjino, na zdajšnjo raven dobrih 25 odstotkov, povprečna starost se je dvignila skoraj za leto dni. Drastična sprememba razmerij je povezana s prebojem Zavrča in Krke v Prvo ligo, pri čemer so se Haložani in Novomeščani oprli na hrvaško tujsko legijo.

Na eni strani Triglav, na drugi pa Tabor (in Olimpija)
A tako pri domačih mladcih kot tujih okrepitvah je ključni podatek, kako pomembno vlogo imajo dejansko na igriščih Prve lige. Triglav Kranj je slovenska posebnost: hkrati je s 23,5 leta najmlajši klub prvenstva, predvsem pa so v gorenjskem klubu vzgojeni igralci v jesenskem delu odigrali kar 53,8 odstotka vseh igralnih minut. V vsej Evropi je med 463 klubi samo pet ekip, kjer so domači igralci odigrali večji delež kot v Kranju!

Seveda potem ne preseneča, da so tujci pri Triglavu odigrali le 15,3 odstotka vseh tekem. Na drugi strani je novinec Tabor Sežana, kjer tujim nogometašem pripada 65,8 odstotka igralnega časa, domačim Kraševcem pa le 6,1 odstotka. Le za drobec boljše številke s stališča razvoja slovenskega nogometa ima jesenski prvak Olimpija: igralni delež pri zeleno-belih razvitih nogometašev je 7,8-odstotni, zato pa so tujci odigrali 65,6 odstotka celotne minutaže. Maribor? Tujci so dobili 28,7 odstotka igralnega časa, v Ljudskem vrtu vzgojeni igralci pa 19,4 odstotka.

Širša evropska slika 2009 – 2019

Najprej definicija, kaj pomeni v klubu vzgojeni domači nogometaš, ki je v skladu z interpretacijo Uefe/Fife. Vsak igralec, ki v klubu preživi 3 leta med 15. in 21. letom starosti, kar pomeni, da lahko ima nogometaš v teoriji dva matična kluba, status pa ni omejen z državljanstvom.

Samo na Danskem več v klubih vzgojenih igralcev
Delež klubsko vzgojenih igralcev se je v Evropi v desetletju zmanjšal s 23,2 na 17,2 odstotka (poudarek: v Sloveniji z 41,6 na 27,0 odstotka). V Turčiji, Italiji in Portugalskem je v prvoligaških klubih manj kot 10 odstotkov domačih igralcev. Samo v Švici, Norveškem, Sloveniji in na Danskem (27,4 odstotka) imajo prvoligaši več kot četrtino lastnih igralcev.

Le v dveh ligah delež tujcev manj kot četrtinski
Od leta 2009 do 2019 se je delež tujcev po evropskih klubih s 34,7 odstotka povišal na 41,8 odstotka (poudarek: v Sloveniji s 16,9 na 34,4 odstotka). Daleč najmanjši delež tujcev je v Srbiji, kjer v Superligi tujci predstavljajo le 14,8 odstotka vseh igralcev. Samo še v Ukrajini je delež tujcev manj kot četrtinski, manj kot tretjino pa tuji nogometaši predstavljajo v samo 7 od 31 prvih lig Evrope. V kar 9 najmočnejših ligah nasprotno predstavljajo tujci več kot 50 odstotkov vseh nogometašev (Nemčija, Škotska, Grčija, Belgija, Anglija, Italija, Turčija, Portugalska in Ciper z rekordnim 66,8-odstotnim deležem tujcev).

V štirih ligah povprečna starost pod 25 let
V desetletju se je povprečna starost v 31 najmočnejših ligah dvignila le za 0,17 leta, a zato je zdaj povprečna razlika med najmlajšo ligo – slovaško – in najstarejšo – turško kar 3 leta in pol. Samo na Slovaškem, Nizozemskem, v Sloveniji in na Hrvaškem je povprečna starost prvoligaških nogometašev pod 25 let.

V letu dni se zamenja tretjino kadra v Prvi ligi
Pomemben dejavnik pri zanimanju navijačev za ekipe je tudi njihova stabilnost oz. menjavanje igralske zasedbe. Pred desetletjem se je v Evropi povprečno v enem letu zamenjalo 36,7 odstotka moštva, zdaj že 42,8 odstotka. Tudi pri tem dejavniku je Prva liga med stabilnejšimi, saj s 34,4-odstotno kadrovsko prenovo v zadnjih 12 mesecih zaseda šesto mesto med 31 prvimi ligami. Najbolj stabilni sta Premier liga (27,0 odstotka) in Bundesliga (30,8 odstotka). V kar 8 prvenstvih se povprečno v zadnjem letu zamenja več kot pol moštva, ne preseneča, da so tu znova Turčija, Portugalska in Ciper, a tudi Srbija.

Leto 2019 zasuk trendov desetletja?
Kot ugotavljajo avtorji študije Raffaele Poli, Loïc Ravenel in Roger Besson v 49. mesečnem poročilu CIES-a se mobilnost na evropskem trgu dela pri nogometaših povečuje, ekipe so vse bolj mednarodne, pri čemer pa je vse manj stabilnosti po prvoligaških klubih. Pri raziskovalni skupini ustanove, ki jo je leta 1995 skupaj z univerzo Neuchatel ustanovila Fifa, izpostavljajo zanimiv trzljaj na grafih za leti 2018 in 2019: predtem 1,2-odstotna rast deležev tujcev se je zmanjšala na 0,2 odstotka. Sočasno je po desetletju padanja deleža v klubih vzgojenih igralcev ravno v zadnjem letu prvič prišlo do dviga – sicer precej zanemarljivih, a zanimivo identičnih 0,2 odstotka.

Dvojno - nasprotno sporočilo študije

Na prvi pogled je Prva liga primerjalno v dobrem položaju za razvoj lastnega nogometnega potenciala. A če se vzame v obzir celotno zadnje desetletje, so bile spremembe v Sloveniji veliko bolj drastične kot v preostali Evropi. Posledično se je temeljito skrčil kadrovski bazen, iz katerega so se napajali slovenski klub, kar na koncu vodi tudi h kadrovski podhranjenosti slovenske moške članske reprezentance.