Mali Kanibal, novi Merckx? Naslednji veliki gospodar pelotona, kot je bil Jazbec Hinault? Razkuštrani mladenič iz novega sveta, ki osupne kolesarske velesile, kot jih je LeMond?

"Ne predstavljam si, da bi me primerjali s komer koli. Preprosto vozim kolo po svojih najboljših močeh. Pravzaprav ohranjam enako miselnost kot takrat, ko sem se še kot majhen igral z bratom. Vedno poskušam zmagati, a predvsem se pri temu zabavati. Rad se borim s tekmeci, vendar sprejmem poraze, ki me ne žalostijo. V resnici zmaga ali poraz zame nič ne spremeni," je v velikem zmagovalnem intervjuju za L'Equipe povedal Tadej Pogačar.

Sorodna novica Dobrodošli v obdobju Tadeja Pogačarja

Najmlajši dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji v njeni 118-letni zgodovini, kjer je 22-letni Slovenec dobil 107. in 108. izvedbo velike francoske kolesarske pentlje. Ob tem pa kup statističnih sladkorčkov in primerjav, ki potrjuje, da smo priča kolesarski zgodovini v izvedbi mladeniča iz Gorenjske, ki je tako rekoč šele na začetku kariere.

Na začetku jok, zdaj samo še smeh

Ko je Miha Koncilija pred 14 leti prišel prepričevat starše Pogačar, da se naj Tilen pridruži vadbi v kolesarskem klubu Rog Ljubljana, se je dve leti mlajši Tadej zjokal, ker mu ni mogel slediti, saj se še ni našla dovolj majhna specialka. Ko se je čez pol leta našlo zeleno kolo znamke Bilato, je z njim padel že prvi dan, ker še ni osvojil odpenjanja s pedalov. Bolj kot potolčeno koleno, ga je skrbelo za novo kolo, v stiski je znova jokal.

A joka ni več, zdaj je samo še nasmešek in užitek. Tudi ko trpi in se muči, se pri tem tudi zabava. Pa tudi v trenutkih zmagoslavja ni solza, temveč širok nasmešek in dobra volja.

Romme in Colombier letošnji La Planche des Belles Filles

Lani ob preobratu na La Planche des Belles Filles je bil Tadej Pogačar šokiran in zmeden zaradi vseh čustev ter občutkov. Da, tudi zaradi dejstva, da je rumeno majico slekel z ramen Primoža Rogliča, katerega izjemno spoštuje in se je po njem tudi zgledoval.

Letos je Tour de France dobil kot veliki osvajalec. Skupno razvrstitev je odločil že v prvem nepozabnem tednu: z dominantno predstavo na prvem kronometru in termo-nuklearnim napadom v dežju prek prelazov Romme in Colombier. Zakaj je napadel 32 km pred ciljem?

Napad, ker ni imel kaj izgubiti

"Ker nisem imel kaj izgubiti. Odločili smo se razbiti dirko. Naša ekipa je do predzadnjega klanca narekovala oster tempo, 4 km pod vrhom je Davide Formolo končal svoje delo. Moral sem napasti. Počutil sem se dobro, moji nasprotniki pa so se spogledali, medtem ko sem šel sam naprej v svojem ritmu. Nisem pričakoval takšne razlike," se je Pogačar ozrl na ključni trenutek Toura 2021, ko se je v 8. etapi odpeljal in proti skupini kapetanov pridobil kar 200 sekund. 3 minute in 20 sekund. Na koncu je najbližjega zasledovalca Jonasa Vingegaarda prehitel za 5:20, tretjega Richarda Carapaza za 7:03, vse preostale za več kot 10 minut.

Trpel v vročini Mont Ventouxa

Iz rok Mathieuja van der Poela je na cilju v Grand Bornandu sredi Alp prevzel rumeno majico vodilnega, ki jo po Pogačarjevem pravilu v preostalih 13 etapah ni več izpustil, pri čemer skupno vodstvo sploh ni bilo niti za trenutek resno ogroženo.

"Ko si v dirki, ne razmišljaš kot gledalec. Res greš od dneva do dneva, ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Bili so trenutki, ko sem trpel, zlasti v drugem tednu v vročini, zlasti na Mont Ventouxu. Potem sem se počutil veliko bolje, a na Touru je vedno veliko zapletenih trenutkov," je L'Equipu vnovič priznal, da so vroči dnevi lahko njegova ahilova peta.

Potrditev rumene majice v Pirenejih

Edini vidni trenutek slabosti je bil tako zaključek drugega vzpona na Mont Ventoux, ko ni zmogel slediti Jonasu Vingegaardu, a je nato Danca ujel na spustu in ni izgubil niti sekunde. Zatem je postavil še piki na i z dvema zaporednima zmagama v Pirenejih. Col du Portet in Luz Ardiden, dve novi veličastni zmagi, obe v rumeni majici, kar mu je prineslo zgoraj omenjene primerjave z najbolj zmag lačnimi šampioni, ki so po večkrat osvajali Dirko po Franciji, pri čemer niso delili daril in se zadovoljevali z gorskimi vlakci kot šampioni zadnjih treh desetletij.

Roubaix – bo sploh kdaj nastopil v peklu?

"Grand Touri in etapne dirke mi najbolj ustrezajo. Klasike nekoliko manj, a se želim še izboljšati na enodnevnih dirkah. Mogoče nikoli ne bom zmagal na Pariz-Roubaix, možno je celo, da nikoli ne bom niti startal tam. Trasa Roubaixa resnično ni zame," je v smehu slovenski šampion odgovoril na vprašanje, kje so njegove meje. Pred sezono 2021 je med uvodnim pripravljalnim taborom sicer Pogi dejal, da bi enkrat v karieri vseeno šel na zloglasni severni pekel, četudi bi za konkurenčnost na najbolj osovraženi, a hkrati najpomembnejši klasiki potreboval tudi 20 kg več.

Brez ekipe ne bi nikoli osvojil Toura

"V resnici sebe ne vidim kot vodjo, glavnega v ekipi. Vseeno sem star le 22 let in nisem najbolj izkušen ter ne morem ukazovati vsem," je Pogačar v pogovoru z Dominique Issartel in Gaétanom Scherrerjem zavrnil tezo, da postaja gospodar kolesarske karavane, pri čemer je njegova vloga kapetana pri UAE Emirates nesporna. "Brez mojih sotekmovalcev in brez našega osebja ne bi nikoli osvojil Toura," je dvakratni kolesarski kralj Francije podčrtal, da je osnova za njegov uspeh na največji dirki na svetu najbolj zaslužna ekipa, četudi številni spremljevalci in strokovnjaki še vedno dvomijo v njeno moč.

Vprašanja o dopingu del kolesarstva

Prevlada v dežju Alp in suvereno nadzorovanje razpleta v drugem in tretjem tednu dirke so v ospredje potisnili tudi vedno prisotno vprašanje za predvidene zmagovalce Toura. Koliko so čiste njihove zmage in ali so vedno prisotni sumi v izvenserijske predstave mogoče le upravičeni?

"Vedel sem, da bo težko. Vsako leto so vprašanja o tem. Zdaj so del kolesarstva. Ne vem točno, kaj naj rečem. Meni je jasno, da je doping nadloga," se je Pogačar dotaknil najbolj občutljive, a vedno prisotne teme v kolesarstvu. Šele pred dobrim letom je slovenskemu šampionu mama Marjeta razkrila, da je ob sinovi polnoletnosti pristopila do takratnega in tudi zdajšnjega športnega direktorja Andreja Hauptmana. Vzrok: mama si je zaradi grožnje dopinga želela, da Tadej preneha s kolesarstvom.

Zaskrbljena mama želela, da preneha s kolesarjenjem

"Da, moja mama je govorila z Andrejem o tem. Bila je zelo zaskrbljena in je mislila, da moram zaradi tveganja dopinga prenehati s kolesarjenjem. Nikoli mi ni povedala tega, to sem izvedel šele pred časom. Moji starši so me dobro podučili o tem. V mojem starem klubu Rog Ljubljana imajo še vedno protidopinška predavanja. Sami smo podpisovali izjave, da ne bomo nikoli goljufali, kar sem sam podpisal 15- ali 20-krat, odkar sem začel kolesariti. Vzgojen sem bili v tem duhu," je Tadej potrdil mamino posredovanje, a jo je Hauptman, ki je "Tamauga Pogija" poznal od 13 leta, pomiril in prepričal, da naj mlajši sin nadaljuje s kariero, ki se je ravno razcvetela.

Sorodna novica Nikoli ne odnehaj in nikoli se ne predaj!

V emirate skupaj s Hauptmanom

Nekdanji čriček, kar je bil Tadejev vzdevek zaradi drobne in manjše postave, je začel zmagovati v mednarodni konkurenci in to ravno z daljinskimi napadi v slabših vremenskih razmerah. Najprej na etapni dirki Lunigiana 2016 pri mladincih, pri mlajših članih pa na Dirki miru 2018 na Češkem in nato seveda ob osvojitvi Dirke prihodnosti (Tour de l'Avenir), najpomembnejši etapni preizkušnji za kolesarje do 23 let. Vmes je bil že sklenjen dogovor z UAE Emirates, ki so se oglasili kot prva ekipa svetovne serije, skupaj z njim pa so k sebi vzeli še Hauptmana, ki ga je vodil pri ljubljanskem klubu. In zdaj je slovenski selektor bil prvi športni direktor ob njegovi drugi zmagi na Touru.

Če Roglič in Thomas ne bi padla ...

Na razplet letošnjega Toura so seveda močno vplivali zapleti uvodnih etap, zlasti padci. V 3. etapi je tudi Pogačar ostal ujet v enem izmed njih, a si je za razliko od glavnih dveh tekmecev na papirju samo malce do krvi potolkel levo koleno. Prvak Toura 2018 Geraint Thomas je ob izpahu rame izgubil vse realne možnosti za vožnjo na skupno zmago, še huje jo je odnesel drugi slovenski šampion Primož Roglič.

Pristanek na trtici in popolnoma obdrgnjena leva stran telesa nista omogočila preživetja v deževnih gorskih etapah. Odstop pred domačim Tignesom je bil neizbežen. A ostala je vprašanje: kaj bi bilo, če ne bi bilo trka s Sonnyjem Colbrellijem in usodnega padca? Bi se kapetan očitno odlično pripravljene ekipe Jumbo Visma enakovredno kosal z mlajšim rojakom in se znova do zadnjega boril za tako želeno rumeno majico končnega zmagovalca?

Sorodna novica "Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let"

Slovenski navijaški razkol ni ostal neopažen v tujih kolesarskih medijih, zlasti v Franciji so se pozanimali o fenomenu, ki ga sami najbolje poznajo iz obdobij rivalstev Anquetil – Poulidor v 60. letih in iz dvoboja Hinault – Fignon sredi 80. let.

Po odstopu v stiku z Rogličem in skupaj z njim v Tokio

Kako ste se počutili, ko ste izvedeli, da vaš rojak in največji tekmec Roglič zapušča dirko? "Skoraj sem se razjezil. Toliko je bilo padcev v prvem tednu ... Bilo je noro, vsi so bili v bolečinah, v vseh ekipah. Za Primoža je bilo razumljivo, da se je ustavil. Nima velikega smisla, da nadaljuješ v bolečinah. Po njegovem odstopu sva nekajkrat govorila. Skupaj v ponedeljek letiva za Tokio. Upam, da je dobro okreval," je za L'Equipe pojasnil Pogačar in nakazal, da je redno preverjal stanje Rogliča, s katerim bosta skušala že v soboto spisati nov slovenski kolesarski mejnik.

Olimpijska cestna dirka pod goro Fudži je naslednji cilj dvakratnega prvaka Toura. Tam bosta na grozo nasprotnikov Roglič in Pogačar v isti ekipi, kjer bosta ob pomoči Jana Polanca in Jana Tratnika vozila drug za drugega, da bi izpolnila še zadnje neuresničene sanje slovenskih kolesarjev – olimpijsko odličje.