Ob zmagi nad Utahom je Derrick Rose dosegel 50 točk (19/31 iz igre, 4/7 za tri). Foto: AP
Ob zmagi nad Utahom je Derrick Rose dosegel 50 točk (19/31 iz igre, 4/7 za tri). Foto: AP
Ob koncu neverjetne tekme Rose ni mogel zadrževati solz. Foto: AP
Pod taktirko Toma Thibodeauja je blestel pri Chicagu, zdaj pa znova sodelujeta v Minnesoti. Foto: AP
V dresu Chicaga je postal MVP lige in najboljši novinec leta. Foto: AP
Dvoboj dveh vrstnikov ‒ Stepha Curryja in Derricka Rosa. Foto: AP
V tej sezoni so poleg Rosa več kot 50 točk dosegli še Curry, Klay Thompson in Blake Griffin. Foto: AP
Z ameriško reprezentanco je v letih 2010 in 2014 postal svetovni prvak. Foto: EPA
V najboljših časih je bil z izjemnimi prodori praktično neustavljiv. Foto: EPA

Bulls so tedaj na krilih izjemnega Rosa postali najboljša ekipa rednega dela. Navijači v vetrovnem mestu so slavili vrnitev franšize na stara pota po debelem desetletju slabih izidov, ki so se vrstili vse od zlatih let z Michaelom Jordanom, Scottiejem Pippnom in šampionsko druščino. Največji optimisti so enico med Biki videli kot naslednika legendarne triindvajsetice. V konferenčnem finalu so Rose in soigralci naleteli na previsoko oviro v zvezdniški trojici Miamija LeBron James-Dwyane Wade-Chris Bosh, ta pa je v finalu morala priznati premoč Dirku Nowitzkemu in Dallasu.

Tedaj je ligo začela osvajati fantastična generacija, rojena leta 1988, na čelu s Kevinom Durantom, Stephom Curryjem, Russllom Westbrookom in Rosom, ki so zdaj v zadnjih osmih sezonah skupaj kar petkrat postali MVP-ji Lige NBA. Durant je blestel kot nočna mora nasprotnikovih obramb in sezono 2010/11 končal kot prvi strelec lige, a Rose je z nazivom najkoristnejšega posameznika tekmovanja požel največjo slavo, ko je v povprečju dosegal 25 točk, 7,7 podaje in 4,1 skoka na tekmo.

V tretji sezoni v ligi že MVP
V dolgi zgodovini Lige NBA je bilo spisanih nešteto zgodb, med njimi tudi številne žalostne, ki so povezane s poškodbami. Penny Hardaway in Tracy McGrady sta dva izmed primerov bližnje zgodovine, ko se samo po sebi poraja vprašanje, kaj bi bilo, če ne bi … Oba sta bila sijajna košarkarja, praktično na vrhuncu, ko so se začele poškodbe. A najtežjo zgodbo s težavami s poškodbami je nedvomno spisala kariera popularnega D-Rosa.

Na velika vrata je v NBA vstopil po izvrstnih predstavah na univerzi Memphis. Na draftu je bil izbran kot prvi in se pridružil Bikom iz rodnega Chicaga, kjer se je kot mladenič v eni najbolj nevarnih sosesk tretjega najbolj naseljenega mesta ZDA navduševal nad njegovim letečim visočanstvom, Michaelom Jordanom. V prvi sezoni je postal novinec leta, že v tretji (!) pa je bil izbran za MVP-ja. Kljub izpadu v konferenčnem finalu tistega leta so v Chicagu navdušeno pričakovali naslednje sezone, veselili so se prihodnosti, ki je bila z najmlajšim MVP-jem v zgodovini – edinem Biku ob Jordanu s tem nazivom – videti bleščeča.

Poškodba za poškodbo ...
Naslednja sezona je bila statistično nekoliko slabša, a še vedno vrhunska, toda nesrečni Rose je ni dokončal. Že vmes je imel nekaj težav s poškodbami, zaradi katerih je izpustil polovico rednega dela, a za začetek končnice je bil nared. Tedaj pa se je začela Derrickova kalvarija. Na prvi tekmi končnice proti Philadelphii, ko so Bulls vodili za 12, Rose je bil s 23 točkami in s po devetimi podajami ter skoki pred trojnim dvojčkom, do konca pa je ostalo še dobrih 80 sekund, je v bolečinah obležal pod obročem. Zdravniški pregled je potrdil najhujše – strgana križna vez levega kolena.

Okrevanje po operaciji je bilo načrtovano za med osem in 12 mesecev. Čeprav se je v začetku januarja vrnil na treninge, pa je zaigral šele novembra 2013. Izpustil je kar 99 tekem. Zaigral je na vsega desetih srečanjih, pa je sledila nova poškodba. Srečanje proti Portlandu je zapustil na berglah, tokrat s strganim meniskusom desnega kolena. Med rehabilitacijo je tedaj manjkal na 76 tekmah in vrnil se je šele pred sezono 2014/15. Nato je odigral 51 tekem – vmes je imel znova težave s kolenom –, februarja pa so pri Chicagu potrdili, da bo njihov prvi zvezdnik potreboval novo operacijo. Težave z meniskusom so se ponovile. Počivati je moral novih 20 tekem. Vrnil se je za končnico, v kateri je zaigral prvič po tisti tekmi s Philadelphio. Dobro se je zoperstavil Clevelandu z LeBronom Jamesom, zatem pa je odigral še eno sezono v dresu Bikov. Na začetku te je nosil masko zaradi zlomljene obrazne kosti.

Junija 2016 je Chicago Rosa poslal v New York. Čeprav je sezono predčasno končal, ko je četrtič v karieri moral na operacijo – tokrat je šlo za poškodbo meniskusa levega kolena –, je pričakoval, da mu bodo Knicks ponudili podaljšanje sodelovanja z donosno pogodbo. A prave ponudbe ni bilo, zato se je odločil za sklenitev veteranskega minimuma s Clevelandom. Po solidnem začetku sezone, ko je v igro prihajal s klopi, so znova nastopili problemi s poškodbami. Tokrat ga je izdal gleženj.

Znova pod taktirko Toma Thibodeauja
Zaradi vseh težav je bil nekoč najkoristnejši košarkar lige povsem na tleh in resno je razmišljal, da bi preprosto odnehal in končal kariero. Vendarle je našel moč za nadaljevanje, a se je znova znašel pred težavami. Cavaliers so ga februarja letos poslali v Utah, ki pa se mu je le dva dni kasneje odrekel. MVP je postal prosti igralec. Mesec kasneje je prišla ponudba iz Minnesote, ki jo vodil Tom Thibodeau, strokovnjak, pod vodstvom katerega je Rose blestel v Chicagu. Ponujeno je Rose seveda sprejel.

Po korektnih predstavah med Volkovi je julija s franšizo iz Minneapolisa podaljšal pogodbo za eno sezono, ki jo je uspešno začel, ko je v igro prihajal s klopi. Vse do 31. oktobra, ko je bilo v Target Centru, kot bi zavrtel čas nazaj. Rose je bil neustavljiv, kot nekoč, ko je švigal po parketu United Centra v Chicagu z enico na rdeče-belem dresu in bil z eksplozivnimi prodori prehiter in preiznajdljiv za vse obrambe v ligi. In to mu je uspelo proti Utahu, ki je pred manj kot devetimi meseci menil, da 30-letni Derrick ni dovolj dober zanj.

Ustavil se je pri osebnem strelskem rekordu, 50 točkah, in bil najzaslužnejši za zmago Minnesote (128:125). Ko je ob koncu prejel stoječe ovacije navdušenih soigralcev in gledalcev, ki so vzklikali "MVP, MVP", ni mogel zadržati solz. "Vse," je odgovoril, kaj mu je pomenila ta tekma, in dodal: "Res sem trdo delal. To sem naredil za to franšizo, organizacijo, navijače … Vse naredim, da bi zmagali in tokrat je bila res neverjetna tekma. Mislim, da še nisem povsem dojel, kaj se je zgodilo. Besede ne morejo opisati trenutnih občutkov. Res se že dolgo nisem tako počutil."

James, Curry in Durant navdušeni nad predstavo
O neverjetni Rosovi zgodbi je spregovoril tudi James, s katerim sta si lani delila garderobo pri Clevelandu: "Da se mu je uspelo vrniti po vseh teh poškodbah, je neverjetno. Mislim, da vsak, pa ni nujno, da se ukvarja s športom, ampak vsak, ki se spopada s težavami, lahko inspiracijo najde v njegovi zgodbi. Ni pomembno, kaj so o njem govorili, kaj mora narediti in podobno, kajti večina je takih, ki niso nikoli stopili na parket. On je definicija vztrajnosti. Zato je naš šport tako neverjeten. Ko je superheroj na tleh, je še vedno superheroj in Derrick je pokazal, da je še vedno to."

Naslednji dvoboj Rosa in Timbwerwolves čaka proti zvezdniški zasedbi Golden Stata, na čelu s prvim strelcem lige Curryjem in MVP-jem zadnjih dveh finalov Durantom. "Derrick je spisal izjemno zgodbo. Res sem vesel zanj, da se je po takih težavah uspel pobrati in vrniti. Verjel je vase. Vsi vemo, česa je sposoben in na kakšni ravni je igral pred poškodbo. Vem, kako trdo dela. MVP ne postaneš, če ne delaš tako. S trdim delom je šel skozi ta vrtiljak in nekaj posebnega, da mu je to uspelo proti Utahu," je dejal Curry, s katerim sta z ZDA dvakrat skupaj postala svetovna prvaka, Durant pa je pristavil: "Zaradi poškodb so ga mnogi že odpisali. Ljudi ni več zanimalo, kaj lahko naredi na igrišču. Vsem zlobnim jezikom je zaprl usta in res sem vesel, da mu je uspelo. Prepričan sem, da to ni njegov cilj, a jaz, kot njegov navijač, sem navdušen, da je to naredil, saj sem slišal toliko nespoštljivih stvari o njem. Fant še vedno zmore in videti, da mu je uspelo, je čudovito."