Vrh Evropske nogometne zveze je v Montreuxu v Švici, kjer je danes svetu predstavila reformo evropskih klubskih tekmovanj na čelu z Ligo prvakov, kar bo začelo veljati s poletjem 2024.
A ob viharju, ki je nastal zaradi ustanovitve Superlige, je večino bolj zanimalo, kakšen bo odziv izvršnega odbora Uefe na izdajstvo dvanajstih velikih klubov iz Anglije, Španije in Italije. O tem si lahko preberete na tej povezavi.
IO Uefe potrdil reformo LP-ja
Med tistimi, ki so glasovali, je bil tudi predsednik PSG-ja Nasser al Khelaifi. Na srečanju pa ni bilo Andree Agnellija (Juventus), ki je bil po funkciji predsednika Ece prav tako v izvršnem odboru Uefe.
Najmočnejše štiri evropske lige Anglija, Španija, Nemčija in Italija bodo imele zagotovljena štiri mesta, Francija pa po novem tri. Ob tem bosta prvak Lige prvakov in zmagovalec Evropske lige avtomatično uvrščena v razširjeno tekmovanje, kar bo sprostilo dodatno mesto v domačih prvenstvih obeh prvakov. Teoretično to pomeni tudi do 6 klubov v Ligi prvakov iz ene izmed štirih najmočnejših lig.
Uveden bo tako imenovani švicarski sistem, s čimer bo vseh 36 klubov uvrščenih na enotno lestvico. Klubi bodo rangirani glede na dosežke zadnjih sezon, nakar jih bo računalnik izžrebal nasprotnike v skupinskem delu. Vsak klub bo odigral 10 tekem z različnimi tekmeci, pri čemer ne bo več krožnega sistema.
Najboljših 8 klubov se neposredno uvrsti v osmino finala, naslednjih 16 klubov med seboj odigra prvi krog izločilnih bojev. Evropski prvak in finalist bosta tako po letu 2024 v Evropi odigrala 17 oz. 19 tekem, doslej pa sta jih po 13.
Razširjena Liga prvakov s švicarskim sistemom
V petek je vodstvo Uefe in Evropske zveze klubov (ECA) potrdilo skupno oblikovano reformo, po kateri se bo Liga prvakov z 32 klubov povečala na 36 klubov, s tako imenovanim švicarskim sistemom pa se bo število zagotovljenih tekem v skupinskem delu povečalo na 10. Drugačna bo tudi formula deljenja denarja. Na kratko: LP bo še bolj priprl vrata, najboljšim iz največjih evropskih lig pa bo pot v nogometno Indijo Koromandijo še olajšana.
Agnelli izginil v soboto zvečer
Danes bi moral izvršni odbor Uefe samo še formalno potrditi spremembe in to predstaviti javnosti. A konec tedna se je vse spremenilo. Nenadoma ni bilo Andree Agnellija, predsednika ECE in lastnika Juventusa, nikjer več. V javnost so prišle informacije, da je rojstvo evropske Superlige neizogibno, saj naj bi Uefa premalo popustila ducatu velikih.
Čeferinov telefon zvonil v prazno
Zaman je predsednik Uefe Aleksander Čeferin vso nedeljo skušal priklicati Agnellija, s katerim sta v zadnjih letih spletla tesne osebne stike. Slovenec na čelu Uefe je postal celo boter Agnellijeve hčerke in je lastnika Fiata z njegovo družino gostil na družinskem posestvu na Hvaru, v Sloveniji je Agnellija vodil po večerjah od ljubljanskega gradu do lokalne gostilne v okolici Grosuplja. Tudi v nasprotno smer ni manjkalo zasebnih druženj med Čeferinom in Agnellijem.
Kdo bo dobil nogometno rokoborbo?
Ni čudno, da so v Italiji vsi trije športni dnevniki izpostavili odnos obeh ključnih mož evropskega nogometa. Gazzetta dello Sport, Corriere dello Sport in Tuttosport poročajo, da se čuti Aleksander Čeferin izdanega s strani Andree Agnellija.
"Čeferin je mislil, da bo Agnelli stal ob njem ob predlogu odcepitve. Včeraj ga kljub vsemu trudu ni mogel priklicati," je za The Athletic navedel eden izmed udeležencev vrha v Montreauxu. Drugi vir iz velikega evropskega kluba je dejal: "Celotna bitka je zdaj Čeferin proti Agnelliju: imajo najbolj javno rokoborbo, kar si jo je mogoče zamisliti."
Umik z vseh funkcij, povezanih z Uefo
V nedeljo zvečer je Agnelli, lastnik Juventusa in Fiata ter s tem pregovorno tudi pol Italije, odstopil z mesta predsednika Ece. Sočasno je odstopil tudi kot podpredsednik izvršnega odbora Uefe in ga torej ni v Montreauxu, kjer bi moral biti prisoten po obeh funkcijah.
Še januarja, ko so mediji razkrili očitno usodni triurni sestanek Agnellija in predsednika Reala Madrida Florentina Pereza na prestižnem sedežu Juventusa, je 45-letni Italijan razglašal, da se Uefi in evropskemu klubskemu sistemu ni česa bati. Načrtovano reformo, ki temelji na šahovskem švicarskem sistemu, je še prejšnji mesec Agnelli opisal kot čudovito rešitev za Ligo prvakov.
Vojna za naklonjenost javnosti
Prva frontna črta Uefe in Superlige je boj za naklonjenost javnosti, zlasti medijev in navijačev. A sodeč po odzivih, je javno mnenje odločno in zgroženo proti novo nastalemu zaprtemu tekmovanju.
Začetek pravnih bojev
V ozadju se že poroča o ključni drugi frontni črti ‒ pravni boj. Ducat upornih klubov naj bi pripravilo vse mogoče scenarije, kako bi se uprli izključitvi iz domačih tekmovanj, na katerih si še vedno želijo sodelovati. Sočasno se bodo s pomočjo protikartelne in protimonopolne zakonodaje uprli morebitnim poskusom prepovedi vzpostavitve Superlige.
V boj za pravico igranja v domačih ligah
Ustanovni člani Superlige že sprejeli pravne ukrepe, da bi preprečili vmešavanje Uefe in Fife v nastanek tekmovanja, zbrano dokumentacijo pa so tudi odposlali na sedež obeh krovnih organizacij, ki klubom grozita z izobčenjem.
Ključno vprašanje za superligaše – pravica, da lahko ob koncih tedna še naprej igrajo v domačih prvenstvih.
Lastniki TV-pravic v tožbe proti upornikom
Na drugi strani Uefa, nacionalne zveze in vodstva Premier lige, Serie A ter La lige poizvedujejo, kako se lahko pravno onemogoči beg in uvedejo ter uveljavijo zagrožene sankcije. Iz Anglije, Italije in Španije že prihajajo tudi informacije, da se lastniki medijskih TV-pravic pripravljajo na tožbe proti iz Lige prvakov pobeglim klubom, zaradi zmanjšanja vrednosti njihovega produkta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje