Glavobol torej. Z vedno večjo verjetnostjo, da bodo hrvaški nogometaši na evropskem prvenstvu premagali Nemce, so naraščali tudi promili alkohola v krvi razgretih navijačev. Pri navijačici, ki se je odločila, da pri prijetni policistki, ki je z alkotestom po središču Celovca za nekaj evrov ponujala preizkus, je naprava pokazala 1,73 promila. A tekme sploh še ni bilo konec!

In odmajali so se domov ...
Da ne bo pomote: Nemci niso nič zaostajali. Ko so se po "kroatastrofi", kot je tabloid Bild označil četrtkov poraz, tiho in žalostno odpravili proti avtomobilom, MMC-jevi kameri ni ušel "gospod Promille", ki bi najbrž "napihal" prav toliko, kot piše na njegovi majici: 2,8. Da ne bi plačevali dragega piva (v navijaški coni je bila cena 4 evre, drugje od 3,00 do 3,50 evra), so si navijači zalogo prinesli kar od doma. Najiznajdljivejši so pred stadionom skoraj postavili svojo stojnico in ponujali od doma prenesene pločevinke po dva evra.

400 evrov je pa le preveč!
Posel s pivom je gotovo tekel bolje kot preprodaja kart, kjer se ponudba in povpraševanje nikakor nista mogla srečati. "Suche Karten" ("Iščem karte") je pisalo na kartonu, ki ga je okrog 50-letni Nemec že dve uri pred tekmo razkazoval pred stadionom. Uro in pol pozneje je bil gospod na istem mestu. "Ne gre?" smo ga vprašali. "Ne, 400 ali 500 evrov ne bom plačal, pripravljen sem odšteti največ 250!" Predvidevamo, da si je tekmo ogledal na malem zaslonu ...

Prijateljsko ozračje
V središču mesta je vsak lokal ponujal prenos tekme z bližnjega stadiona, največ navijačev pa si je dvoboj ogledalo v obeh navijaških conah. Na sejmišču ob železniški postaji je bilo nemško zbirališče, medtem ko so Hrvatje povsem preplavili glavno celovško "fusgengerco" in osrednji trg, kamor vsi niso mogli, saj je bila gneča prevelika. Ocene, da bo 100 tisoč kockastih navijačev potovalo na Koroško, so bile pretirane (kakih 30 tisoč jih je verjetno res bilo), prav tako grožnje, da bodo huligani iz obeh taborov uničili mesto. Videli nismo niti enega incidenta, zato pa veliko prijateljskih objemov. Nemci se niso sekirali, ko so jih Hrvatje z "aufwiedersehen" (na svidenje) pošiljali domov.

Moja domovina = Ante Gotovina
Tudi precej Slovencev se je pomešalo med navijače. Eden izmed njih je z nemško zastavo v roki poskušal v besednem dvoboju s hrvaškim kolegom rešiti vprašanje meje v Piranskem zalivu. Duhovita je bila tudi predelava hrvaške uspešnice v času osamosvajanja Moja domovina v Ante Gotovina. Manj posrečena je bila poteza nekaterih hrvaških navijačev po koncu tekme, ko so polne kozarce piva metali v zrak. Ali pa pogled na avstrijske osnovnošolce, ki so se z obvezno cigareto v eni roki in s pivom v drugi okrog 20. ure začeli zbirati, da bi si na velikem zaslonu ogledali večerno tekmo Avstrije in Poljske.

Euro 2008 velik posel? Ne za vse!
Celovec je tako uspešno preživel hrvaško invazijo, na ulice pa se je danes že vrnil mir. Če si je mesto pred prvenstvom obetalo velike dobičke zaradi organizacije treh tekem, je zdaj že jasno, da iz tega ne bo veliko. Dušica, prijetna slovenska natakarica, nam je povedala, da so gostinci veliko vložili v Euro 2008, vendar se jim ta naložba ne bo povrnila, saj takrat, ko v Celovcu ni tekem, v mestu ni čutiti nobene evforije in posel ne cveti. Mnogi domačini so se raje umaknili in šli na počitnice. Lastniki lokalov se jezijo tudi na prometni (enosmerni) režim, saj so številne ceste v središču zaprte že od začetka prvenstva.

T. O.