Superliga je 12-letna javna želja Florentina Pereza, predsednika Reala iz Madrida, a dvanajsterica klubov je pogorela že v štartu. Stavili so na pravna orožja, spregledali pa brexit, predvsem pa so lastniki in predsedniki pozabili na komunikacijo z javnostmi: z lastnimi direktorji, trenerji in igralci, ki niso vedeli ničesar. Kaj šele, da bi sploh skušali nagovoriti nogometno javnost. Denarno so sicer dobili posojilo JP Morgan Chasa, a še zdaleč niso imeli pogodbe za prenose, zlasti na pretočnih plaformah, kar je večina strokovnjakov domnevala, da bo veliki as iz rokava Superlige. Foto: Zajem zaslona
Superliga je 12-letna javna želja Florentina Pereza, predsednika Reala iz Madrida, a dvanajsterica klubov je pogorela že v štartu. Stavili so na pravna orožja, spregledali pa brexit, predvsem pa so lastniki in predsedniki pozabili na komunikacijo z javnostmi: z lastnimi direktorji, trenerji in igralci, ki niso vedeli ničesar. Kaj šele, da bi sploh skušali nagovoriti nogometno javnost. Denarno so sicer dobili posojilo JP Morgan Chasa, a še zdaleč niso imeli pogodbe za prenose, zlasti na pretočnih plaformah, kar je večina strokovnjakov domnevala, da bo veliki as iz rokava Superlige. Foto: Zajem zaslona

"Ob vseh zadevah, ki se dogajajo okoli Superlige ... ali lahko spregovorimo tudi o novi obliki Lige prvakov? Vedno več in več in več tekem. Ali nihče ne razmišlja o nas igralcih? Nova oblika Lige prvakov je v primerjavi s Superligo le manjše zlo izmed obeh ... Trenutna oblika Uefe Lige prvakov deluje odlično in je zato najbolj priljubljeno klubsko tekmovanje na svetu – tako za nas igralce kot za navijače."

Tako se je v četrtek zvečer na Twitterju oglasil vezist Manchester Cityja Ilkay Gündogan.

Trojica ne želi pokopati ideje
Projekt odpadniške Superlige vsaj uradno še ni mrtev – še vedno pri njem vztraja trojica klubov Real Madrid, Juventus in Barcelona – ampak tudi Florentino Perez, Andrea Agnelli in Joan Laporta so spoznali, da ne more iti naprej in ga morajo vsaj globoko zamrzniti.

Čeferin in Johnson v soju žarometov
V pisarnah Uefe si lahko zmagoslavno točijo dvojne viskije, v uradih lastnikov TV-pravic za evropska klubska tekmovanja pa odpirajo šampanjce. Slovenec na čelu Uefe Aleksander Čeferin je postal najmočnejši mož v svetu nogometa, a so mu ob tem nasprotniki razkrili plačo - lani je zaslužil okoli 2,19 milijona evrov,

Britanski premier Boris Johnson medtem uživa ob dvigu priljubljenosti, hkrati je dobil trden dokaz, da je brexit tudi koristen in da lahko London zares sam odloča o Otoku – vsaj, kje lahko in kje ne smejo igrati njihovi nogometi klubi.

Ilkay Gündogan je opozoril, da si vsi organizatorji tekmovanj želijo samo še več in več tekem. Uefa širi Ligo prvakov, ki je že tako močno priprta trgovina, v kateri je vsako leto več neprvakov kot državnih prvakov. Na drugi strani si Fifa želi razširiti klubsko svetovno prvenstvo v turnir, podoben reprezentančnemu mundialu. Pri tem se zveze pogajajo s klubi in televizijami, ne pa z igralci. Foto: Reuters
Ilkay Gündogan je opozoril, da si vsi organizatorji tekmovanj želijo samo še več in več tekem. Uefa širi Ligo prvakov, ki je že tako močno priprta trgovina, v kateri je vsako leto več neprvakov kot državnih prvakov. Na drugi strani si Fifa želi razširiti klubsko svetovno prvenstvo v turnir, podoben reprezentančnemu mundialu. Pri tem se zveze pogajajo s klubi in televizijami, ne pa z igralci. Foto: Reuters

Na Otoku sanjajo o navijaški zlati delnici
A pravi junaki zmage nad Superligo so začutili svojo moč. Angleški navijači na eni strani in igralci ter trenerji na drugi strani so svoj zagon in pobudo že preusmerili proti naslednjim tarčam.

Sorodna novica Laporta: Takšno tekmovanje je nujno, odprti smo za dialog z Uefo

Angleška nogometna javnost, kar je precej enoznačno z vsesplošno nogometno javnostjo, zdaj sanja o nemškem nogometnem principu 50+1. V Nemčiji navijači resda niso povsod večinski lastniki klubov, a so zato lastniki tako imenovane zlate delnice, brez katere se ne more sprejeti nobena pomembnejša odločitev v klubu.

Britanci prepovedujejo beg v zaprte lige
Sodelavci premierja Johnsona, ki so bili tako ključni pri napovedi zakonodajne bombe, s katero so šokirali angleško veliko šesterico, so tako že na delu, ali obstajajo realne možnosti, da bi se kaj podobnega lahko uzakonilo. Ne nazadnje niso več popolnoma zavezani evropski zakonodaji. Napovedana je vsaj prepoved soliranja in igranja angleških klubov zunaj ustaljenega evropskega nogometnega sistema, torej zunaj dežnika Uefa/Fifa.

Sorodna novica Čeferin: Morda sem bil naiven, toda bolje biti naiven kot lažnivec
Posledica ostrih besed so tudi bombice. Razkrita je bila plača predsednika Uefe Aleksandra Čeferina: italijanski Calcio Finanza poroča, da je Grosupeljčan v sezoni 2019/20 zaslužil 2.421.539 švicarskih frankov (okoli 2,19 milijona evrov), kar je skoraj pol milijona frankov (450 tisoč evrov) več kot sezono predtem. Najverjetneje ni težko ugotoviti, da je vir informacij najbrž nekdanji Čeferinov prijatelj Andrea Agnelli, lastnik Juventusa in motor Superlige. Foto: EPA
Posledica ostrih besed so tudi bombice. Razkrita je bila plača predsednika Uefe Aleksandra Čeferina: italijanski Calcio Finanza poroča, da je Grosupeljčan v sezoni 2019/20 zaslužil 2.421.539 švicarskih frankov (okoli 2,19 milijona evrov), kar je skoraj pol milijona frankov (450 tisoč evrov) več kot sezono predtem. Najverjetneje ni težko ugotoviti, da je vir informacij najbrž nekdanji Čeferinov prijatelj Andrea Agnelli, lastnik Juventusa in motor Superlige. Foto: EPA

Nogometaši proti reformi 2024
Igralci in trenerji, večina moštev angleških klubov je po internih dopisovanjih notranje nastopila proti svojim šefom in lastnikom. Zdaj so prst usmerili proti reformi Lige prvakov, ki se bo začela poleti 2024.

Javno je novo fronto odprl omenjeni Ilkay Gündogan, ki so ga v odzivih na družbenih medijih že množično podprli številni drugi nogometaši. 30-letni Nemec v vrstah Manchester Cityja opozarja, da bodo udeleženci Lige prvakov od leta 2024 dalje igrali dodatne štiri tekme, po zaslugi švicarskega sistema.

Sorodna novica Švicarski sistem je korak v smer Superlige

IO Uefe soglasno potrdil spremembe
A v ponedeljek na Izvršnem odboru Evropske nogometne zveze soglasno potrjena reforma ne prinaša samo več tekem, temveč skorajda omogoča ravno to, kar si želi ducat umazancev iz neslavne Superlige. Zagotovljena mesta v najdonosnejšem klubskem tekmovanju.

Liga prvakov se bo s sezono 2024/25 z 32 klubov razširila na 36 klubov.

In kako se bodo razdelila dodatna štiri mesta?

  • prvo dodatno mesto: tretjeuvrščenemu klubu iz prvenstva, ki zaseda 5. mesto na Uefini lestvici državnih lig. Že leta ga drži Francija oziroma Ligue 1.
  • drugo dodatno mesto: državnemu prvaku iz tako imenovane kvalifikacijske "poti prvakov". Zdaj so za državne prvake prek kvalifikacij rezervirana štiri mesta, po novem jih bo pet.
  • tretje in četrto dodatno mesto:
    kluboma z najvišjim Uefinim klubskim koeficentom, ki se nista uvrstila samodejno v Ligo prvakov, a sta se uvrstila v kvalifikacije LP-ja ali v Evropsko ali Konferenčno ligo.

Očitno smo napačno ocenili, kako bo na ta dogovor gledala širša nogometna skupnost in kako bi lahko vplival na njo v prihodnosti. Iz tega se bomo učili.

Banka JP Morgan

Po novih pravilih bi v LP-ju igrala tudi Arsenal in Tottenham
Pravilo, ki je pisano na kožo ravno angleški veliki šesterici. Uefina klubska lestvica izračunava koeficient po dosežkih zadnjih petih sezon. S tem pravilom se povozi tudi načelo vrednosti zadnjega dosežka, v Evropi in zlasti domačih prvenstvih, ki so ga ob ofenzivi na Superligo tako radi izpostavljali od Uefe do medijev in navijačev.

Po tem pravilu bi, recimo, v tekoči sezoni 2020/21 v Ligi prvakov zaigrala tudi Arsenal (11. na Uefini klubski lestvici) in Tottenham (14.). Za primerjavo: najboljši slovenski klub Maribor je 112.

Ne pozabimo, da bosta imela prvaka Lige prvakov in Evropske lige zagotovljeno mesto v naslednji sezoni Lige prvakov. Ob tem so veliki klubi prek Agnellija v Eca vseskozi lobirali, da se naj upošteva celo desetletna Uefina lestvica.

Pred evropskim nogometom so še burni dnevi. V petek je znova zasedal izvršni odbor Uefe, kjer so si pogledali nabor možnih sankcij za dvanajsterico upornih klubov, ki so skušali s Superligo nadomestiti Ligo prvakov, še vedno pa bi igrali v domačih prvenstvih. O nadaljnjih korakih in morebitnih kaznih bo Uefa nadaljevala pogovore v ponedeljek. Foto: Reuters
Pred evropskim nogometom so še burni dnevi. V petek je znova zasedal izvršni odbor Uefe, kjer so si pogledali nabor možnih sankcij za dvanajsterico upornih klubov, ki so skušali s Superligo nadomestiti Ligo prvakov, še vedno pa bi igrali v domačih prvenstvih. O nadaljnjih korakih in morebitnih kaznih bo Uefa nadaljevala pogovore v ponedeljek. Foto: Reuters

Dimna zavesa? Vseeno ne.
Ali je bila torej Superliga le šov in dimna zavesa, ki je zasenčila reformo, ki dejansko ponuja velikim klubom Evrope zagotovilo, da bodo vsako leto igrali Ligo prvakov?

Sorodna novica Ambrožič: "Ko si enkrat v krempljih takih finančnih institucij, praktično ni izhoda"

Ne. Ker v zgodbi ne gre več za zagotovljeno igranje v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, ne glede na uvrstitev v domačem prvenstvu, temveč za nadzor in moč nad samim tekmovanjem ter zlasti, kako se deli denarna pogača.

NY Times odkriva zakulisje
Več o fascinantni zgodbi, kako je Superliga razpadla v pičlih dveh dneh in kaj se je vse dogajalo v ozadju, si lahko preberete v dolgem branju New York Timesa. Tariq Panja in Rory Smith sta povzela pestro dogajanja okoli pojava Superlige, ki sta ga ne nazadnje razkrila javnosti s podrobnostmi že v januarju.

Razrez Uefine denarne pogače

Uefina klubska tekmovanja so za sezono 2020/21 prinesla 3,86 milijarde evrov prihodkov. 86 odstotkov iz naslova pravic za prenose, 12 odstotkov pa iz pokroviteljstev.

Od celotne pogače Uefa za svojo administracijo in organizacijo zadrži 295 milijonov evrov (7,5 odstotka), dodanih 275,5 milijona evrov (7 odstotkov) gre za solidarnostna izplačila. Dodanih 250 milijonov evrov (6,5 odstotka) je namenjeno za Uefine naložbe. Skupno je 55 članicam Uefe namenjenih dobre pol milijarde evrov za tekočo sezono.

Ostane 2,55 milijarde evrov, od česar gre Ligi prvakov 2,05 milijarde evrov, pol milijarde pa Evropski ligi. Pred 16 leti je prihodek Uefe iz naslova klubskih tekmovanj sicer znašal le 600 milijon evrov! Drugo in ločeno Uefino pogačo predstavljajo reprezentančna tekmovanja, iz naslova katerih se sofinancira delovanje in vlaganja 55 nacionalnih zvez.

Se lahko evropskemu nogometu zgodi amerikanizacija športa, a z drugega izhodišča – da se nogometaši organizirajo v resno združenje, ki bo postalo sogovorec in dejanski soupravitelj tekmovanj, kot je to praksa v ZDA? Foto: Reuters
Se lahko evropskemu nogometu zgodi amerikanizacija športa, a z drugega izhodišča – da se nogometaši organizirajo v resno združenje, ki bo postalo sogovorec in dejanski soupravitelj tekmovanj, kot je to praksa v ZDA? Foto: Reuters

Kaj mislite, da je vodilo Uefe in Fife?
Že v ponedeljek je kot prvi iz vrst trenerjev in igralcev pred tekmo Leeds – Liverpool spregovoril trener rdečih Jürgen Klopp in ost kritike usmeril proti krovnim zvezam, ki odločajo brez soglasja in dialoga z delavci na igrišču.

"Vem, da se bodo nekatere stvari morale spremeniti in da se mora spremeniti tudi nogomet. Ni prav, da je moč tam, kjer je. Uefa in Fifa ne moreta kar tako odločati. Vsi načrtujejo nova tekmovanja. Vedno je le več tekem in še več tekem. Če pravite, da je klubom mar zgolj za denar, kaj mislite, da je vodilo Uefe in Fife?" je opozoril Klopp. Zelo podobno je govoril v torek trener Manchester Cityja Pep Guardiola.

Bodo Aleksander Čeferin, Naser Al Helajfi, Karl-Heinz Rummenigge in drugi prisluhnili navijačem ter igralcem, ki so jim prinesli zmago nad Superligo?

Na dveh stolih ne bodo smeli sedeti
Aleksander Čeferin je četverici klubov, ki so še člani propadle Superlige (uradno še vedno niso podali nobene izjave o umiku iz projekta), vnovič zagrozil z izključitvijo. "Kristalno jasno je, da se bodo morali omenjeni klubi odločiti, ali so superligaški ali evropski klub. Če bodo rekli, da so superligaši, potem ne bodo igrali v ligi prvakov, jasno ... In če so pripravljeni to storiti, potem lahko igrajo v svojem tekmovanju," je dejal Čeferin za AP. Za nemški Der Spiegel pa je Čeferin na to temo dodal: "Naše tekmovanje bo fantastično tudi brez teh štirih klubov."

Barcelona, Real Madrid in Juventus vztrajajo pri Superligi
Se je vse začelo pri ruskem predsedniku?

Nemški Süddeutsche Zeitung odkriva ozadje razpada ideje o Superligi. Začelo se je s Putinovim pozivom Romanu Abramoviču (lastniku Chelseaja), naj odstopi od projekta, saj je ruski energetski velikan Gazprom glavni pokrovitelj Lige prvakov in tudi lastnik Zenita, ki se želi prebiti med najboljše evropske klubu. Poleg tega bo Sankt Petersburg gostil tekme letošnjega EP-ja in finale Lige prvakov naslednje leto. Oba dogodka bi lahko izgubila sijaj, če bi 12 klubov res uresničilo projekt Superlige.