Dan slovenskega športa bi bil posvečen zavedanju pomembnosti telesne dejavnosti za zdravje vsakega državljana Slovenije. Foto: UTVV/Luka Fabčič
Dan slovenskega športa bi bil posvečen zavedanju pomembnosti telesne dejavnosti za zdravje vsakega državljana Slovenije. Foto: UTVV/Luka Fabčič

Vse poslanske skupine so napovedale podporo prazniku športa, a so se pojavila razhajanja o ustreznem datumu.

Dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih je še pred pandemijo novega koronavirusa in ustanovno sejo nove vladne koalicije predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Gregorjem Židanom, ki je v tem času iz poslanske skupine SMC prestopil v poslansko skupino SD.

Pobudo za takšen praznik je lani dal Olimpijski komite Slovenije (OKS). Dan slovenskega športa bi bil posvečen zavedanju pomembnosti telesne dejavnosti za zdravje vsakega državljana Slovenije. To bi bil dan, ob katerem bi še posebej izpostavili šport in telesno kulturo na splošno.

V skladu s prvotnim predlogom bi ta dan zaznamovali 1. oktobra, na dan, ko je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol. Vendar pa bi se ta datum, kot je bilo izpostavljeno v današnji razpravi, prekrival z mednarodnim dnevom starejših, ki se ga že zaznamuje 1. oktobra.

Zato se je odbor odločil za nov, po mnenju odbora ustreznejši datum. Po 15-minutnem premoru, ki je bil namenjen usklajevanju pogledov, je s soglasno večino 12 navzočih članov sprejel dopolnilo, da se dan slovenskega športa zaznamuje 15. oktobra, na dan, ko je bil ustanovljen slovenski olimpijski komite.

Odbor ni podprl dopolnila poslanske skupine Levice, ki je predlagala, da bi dan slovenskega športa šteli med v Sloveniji dela proste dneve.

Zakonska rešitev bo zdaj romala v drugo obravnavo na sejo državnega zbora, kjer bodo lahko poslanke in poslanci odprti člen še dopolnjevali.