Pobudo bo predstavil Olimpijski komite Slovenije ‒ Združenje športnih zvez, so sporočili iz predsednikovega kabineta. Pobudo za razglasitev državnega praznika v počastitev slovenskega športa so predstavili tudi po koncu redne seje državnega zbora na seji odbora državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Omenjeni odbor je podprl pobudo, pri tem pa vladi predlagal, da prouči možnost, da se to naredi z razglasitvijo državnega praznika športa.

Po sprejemu je pred predsedniško palačo potekala Mini olimpijada, ki je namenjena spodbujanju otrok k aktivnemu preživljanju prostega časa in ponuja spoznavanje različnih športnih izzivov, tako posameznih športnih panog kakor tudi osnovnih motoričnih oziroma gibalnih spretnosti.

Pred 156 leti ustanovljen prvi Sokol v Ljubljani
Proslavljanje slovenskega športa bi lahko v prihodnosti postalo tudi institucionalizirano. Kot so pojasnili na OKS-ju, je bilo 1. oktobra leta 1863 namreč po zgledu istoimenskega telovadnega društva v Pragi v Ljubljani ustanovljeno športno društvo Sokol, ki je tudi sicer pozneje preraslo v pomembno rodoljubno gibanje.

"Naši argumenti za nov državni praznik so popolnoma vsebinski. Ne zahtevamo prostega dneva in nobenega denarnega nadomestila za prebivalstvo. Prizadevamo si za praznik, zaradi katerega si bo morda še kakšen Slovenec vzel uro časa za enourno organizirano vadbo. Če bo tako, bomo zelo veseli," pobudo pojasnjujejo v OKS-ju.

Šesti državni praznik, ki ni dela prost dan?
OKS s podporo predsednika države ponuja idejo, da bi dobili nov državni praznik, a ne dela prost dan. Slovenija zdaj že pozna pet tovrstnih praznikov:

• 8. junij: dan Primoža Trubarja;
• 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom;
• 15. september: vrnitev Primorske k matični domovini;
• 25. oktober: dan suverenosti;
• 23. november: dan Rudolfa Maistra.

Kot je na seji parlamentarnega odbora povedal podpredsednik OKS-ja Janez Sodržnik, dan slovenskega športa kot državni praznik predlagajo glede na vse vrhunske rezultate slovenskih športnikov in vsesplošno športno kulturo, ki je prisotna v narodu. Z njim želijo spodbujati h gibanju in zdravemu načinu življenja, predvsem pa povezovati. "Šport namreč povezuje, kar se je do zdaj izkazalo že velikokrat," je dejal Sodržnik. "Pri tem je cilj nagovoriti vse, predvsem tiste, ki se s športom ne ukvarjajo. Če samo enega potegnemo izpred televizorja ali telefona, bo to uspeh."

Športni dnevi za šole in tudi podjetja?
Idejna zasnova je, da bi na 1. oktober podjetja spodbudili, da zaposlenim omogočijo različne športne dejavnosti, šole bi lahko na ta dan pripravile športne dneve, športni objekti pa bi imeli dan odprtih vrat.

Na ministrstvih za izobraževanje in za delo pobudo podpirajo, a le, če omenjeni državni praznik ne bi bil tudi dneva prost dan. Predstavnica ministrstva za delo je namreč opozorila, da ima dela prost dan "določen vpliv na gospodarstvo", poleg tega je Slovenija po prostih dnevih primerljiva z drugimi državami EU-ja.

Pahor s pomisleki, a jih ni razkril
"Državni prazniki niso kar tako. So nekaj posebnega, takrat praznujemo svete stvari in bilo bi škoda, če ne bi vsaj v veliki večini vsi tega iskreno praznovali. Zato je prav, da se o tej zamisli tudi polemizira. Pomisleki so legitimni, tudi jaz jih imam, a če se bomo za to odločili, ga praznujmo iskreno, z radostjo. Navsezadnje je šport tako kot kultura ena redkih stvari, ki nas povezuje," je povedal predsednik Pahor.

Leta 2020 naj bi 1. oktobra, ob obletnici ustanovitve prvega slovenskega športnega društva, v slovenskih šolah potekal športni dan. Prav tako naj bi za počastitev poskrbeli po slovenskih gospodarskih družbah.