"Pravica za Georga Floyda" je geslo, ki sta minuli konec tedna pod dresom nosila strelca Borussie Dortmund Jadon Sancho in Achraf Hakimija. Foto: Reuters

Tokratna tragedija v ZDA je vsaj na športnem področju primer, ki je presegel meje ZDA. Kopičijo se različni odzivi golfista Tigerja Woodsa, boksarja Floyda Mayweatherja, košarkarskih legend Stephena Curryja in LeBrona Jamesa, pa tudi britanskega dirkača formule 1 Lewisa Hamiltona, ali pa nogometašev nemške bundeslige Jadona Sancha, Achrafa Hakimija in Marcusa Thurama ... Vsem je skupno geslo Justice for George Floyd (Pravica za Georga Floyda).

Šport je s svojim vplivom v družbi, gledanostjo na malih ekranih ter številnimi sledilci na družbenih omrežjih že zdavnaj presegel le svojo funkcijo zabave množic. Zaradi velike priljubljenosti je vpliv športa presegel svojo osnovno vsebino.

Boksar Mayweather bo plačal pogreb Georgea Floyda

Nekdanji ameriški boksarski zvezdnik Floyd Mayweather bo prevzel stroške pogreba Georgea Floyda. Preko znanca je 43-letni Mayweather Floydovi družini ponudil, da prevzame stroške žalnih slovesnosti v Houstonu, Minnesoti in Charlottu, družina pa je ponudbo že sprejela.

Protestnik Kaepernick ostal brez dela v NFL-ju
Nemška agencija dpa je zbrala nekaj zanimivih političnih izražanj športnikov v ZDA, ki so pogosto nasprotovali rasni in spolni diskriminaciji. V zadnjih letih je najbolj odmevalo klečanje zvezdnika lige NFL Colina Kaepernicka ob poslušanju ameriške himne 14. avgusta 2016 kot nasprotovanje politiki predsednika Donalda Trumpa, kar je razdelilo ameriško javnost.

Colin Kaepernick je veljal za enega boljših podajalcev v Ligi NFL, a je zaradi svojega aktivizma ostal brez nove pogodbe v najbogatejši ligi na svetu. Foto: Reuters
Colin Kaepernick je veljal za enega boljših podajalcev v Ligi NFL, a je zaradi svojega aktivizma ostal brez nove pogodbe v najbogatejši ligi na svetu. Foto: Reuters

A Kaepernick je izkoristil svojo popularnost in opozoril na rasno neenakost v najbogatejši državni na svetu. "Ne bom vstal in ponosno pozdravil zastavo države, ki zatira temnopolte," je takrat razložil igralec, ki je zaradi svojega dejanja leto kasneje izgubil službo in kasneje ni našel novega delodajalca. V športu pa je našel številne posnemovalce, ki so podprli njegovo stališče.

Precedens iz OI 1968
Med prvimi temnopoltimi Američani, ki so šport izkoristili tudi kot politični oder, sta bila na olimpijskih igrah leta 1968 v Ciudad de Mexicu sprinterja Tommie Smith in John Carlos.

Dobitnika zlate in bronaste kolajne v teku na 200 metrov sta na podelitvi sklonila glave in v zrak stegnila pesti v črnih rokavicah. S tem sta demonstrirala za gibanje Black Power, ki se je borilo proti diskriminaciji temnopoltih.

Rapinoe zagrabila priložnost ob svetovnem naslovu
Priložnost je lani izrabila tudi ameriška nogometašica Megan Rapinoe. Ta je na sprejemu po osvojitvi naslova svetovnih prvakinj v svojem govoru nasprotovala politiki Donalda Trumpa in opozarjala na slabe razmere v državi. Po tem nastopu pa se redno pojavlja v zvezi z nasprotovanjem proti rasizmu, homofobiji in spolni diskriminaciji. Tudi ona je deležna številnih pohval, a tudi kritik iz nasprotnega tabora.

Dolgo je odmevalo tudi pozitivno sporočilo nogometašev ZDA in Irana, ki so se junija 1998 pomerili na svetovnem prvenstvu v nogometu v Franciji. Državi sta bili na političnem področju na povsem nasprotnih bregovih, zato je bilo pričakovati tudi napetosti na zelenici, a so športniki nastavili politiki ogledalo in potrdili, da so možne tudi drugačne poti. Po tekmi so nastali znani posnetki skupinskega fotografiranja, nogometaši pa so se eni drugih spomnili s cvetjem in darili.

Zaradi afere Özil – Gundogan, ki sta podprla Erdogana pri njegovem predsedniškem referendumu, je prišlo do diplomatskih zaostrovanj med Nemčijo in Turčijo, nemška javnost pa se je obrnila proti nemškima nogometnima reprezentantoma. Foto: Reuters
Zaradi afere Özil – Gundogan, ki sta podprla Erdogana pri njegovem predsedniškem referendumu, je prišlo do diplomatskih zaostrovanj med Nemčijo in Turčijo, nemška javnost pa se je obrnila proti nemškima nogometnima reprezentantoma. Foto: Reuters

Ko reprezentanta podpreta politika tuje države
Tudi Evropa ni imuna. Ob bližnjevzhodni krizi v Siriji in turškem posredovanju v območju, naseljenim s Kurdi, so izstopali predvsem številni turški nogometaši, ki so podpirali politiko predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Najbolj sloviti imeni podpore v letu 2018 sta bila nedvomno Mesut Özil und Ilkay Gündogan. Vsaj v Zahodni Evropi so bile tovrstne podpore deležne številnih kritik in veliko bolj pozitivni so bili zapisi ob nasprotovanju politiki Ankare.

Za zanimiv in pomemben protest so se leta 1995 odločili tudi nogometaši švicarske reprezentance. Ti so na gostovanju v Göteborgu na Švedskem razvili pano z napisom Stop it Chirac. S tem so Francijo pozvali, naj preneha s preizkusi jedrskega orožja na otoku Mururoa.

Čavić diskvalificiran zaradi napisa Kosovo je Srbija
A številni so bili tudi protesti v naši neposredni bližini. Srbski plavalec Milorad Čavić je leta 2008 doma požel navdušenje, ko je po osvojitvi naslova evropskega prvaka na 50 m delfin z novim evropskim rekordom in se nato na podelitvi pojavil z majico z napisom Kosovo je Srbija. Kasneje je bil zaradi tega diskvalificiran.

Prav letos mineva 30 let od slovite tekme med zagrebškim Dinamom in beograjsko Crveno zvezdo, ki je imela ob športnem predvsem politični naboj. Tekma zaradi izgredov ni bila odigrana, navijači pa so bili v prvi vrsti glasniki razpada SFR Jugoslavije ter kasnejših spopadov na njenem ozemlju. Takrat je na stran zagrebških navijačev, ki jih niso pustili na pomoč skupini, ki so jih napadli Beograjčani, stopil tudi zvezdnik Zvonimir Boban in se vsaj pri navijačih za večno vtisnil v srca. Bili so tudi nasprotni pozivi, ki so sprožili številne kritike, denimo ustaški pozdrav Josipa Šimunića za dom spremni.

Iztok Čop in Denis Žvegelj z bronom – prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo v Barceloni 1992. Leto predtem sta še pod zastavo Jugoslavije osvojila odličje na svetovnem prvenstvu, a sta bila na slovesnosti odeta v slovenske simbole. Foto: www.alesfevzer.com
Iztok Čop in Denis Žvegelj z bronom – prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo v Barceloni 1992. Leto predtem sta še pod zastavo Jugoslavije osvojila odličje na svetovnem prvenstvu, a sta bila na slovesnosti odeta v slovenske simbole. Foto: www.alesfevzer.com

Slovenci smo bili leta 1991 navdušeni nad mladima Iztokom Čopom in Denisom Žvegljem, ki sta v času nastajanja slovenske države avgusta na svetovnem prvenstvu na Dunaju osvojila srebro sicer za še vedno obstoječo SFR Jugoslavijo, a sta na podelitvi kolajn s simboli Slovenije jasno podprla njeno pot v samostojnost. Le nekaj mesecev pred tem je slovenska delegacija pod vodstvom Vladimirja Čermaka zapustila prizorišče sredozemskih iger v Atenah in zapustila jugoslovansko odpravo.