Eno pomembnejših vlog v ekipi aktualnih slovenskih prvakov ima Kristjan Čujec, ki se je na turnir najboljših prebil drugič v svoji karieri.

Po zadnjem sodniškem žvižgu v dvorani Nur Aman v Almatiju se je z igrišča, kjer so zaplesali igralci, in s tribun, kjer je bila peščica pristašev Dobovca, zaslišali vzkliki veselja in vzdihi olajšanja obenem. Dobovec je vzdržal vse pritiske in pokoril višje postavljeno in občutno bogatejšo ekipo ter se zavihtel med osmerico.

"Naše zadovoljstvo so zmage in uspehi ekipe," je pred tekmo poudaril predsednik in eden glavnih mecenov in pokroviteljev kluba Marko Krivec. Po tekmi je dodal: "To so trenutki, o katerih sem govoril, to so trenutki, za katere živimo vlagatelji v šport."

Veliko niti se je spletlo v uspeh, kakršnega slovenski dvoranski nogomet še ni doživel. V prejšnjem sistemu Lige prvakov pred petnajstimi let je bila sicer Litija med osmerico, ne pa na zaključnem turnirju. Blizu pa mu je bila pred devetimi leti, prav tako Maribor nekaj let pozneje in tudi že Dobovec predlani v Moskvi. Vselej je na koncu nagrado pobral favorizirani tekmec aktualnega slovenskega prvaka. Tokrat ima slovenski uspeh posebno težo, saj se je prvič zgodil takšen preboj med elito.

Na neki način je tudi nadgradnja številnih reprezentančnih poskusov, še posebej tistih za vozovnico na svetovno prvenstvo, ko se je tik pred zdajci vedno nekaj zalomilo. Uspeh Dobovca je, kot poudarja kapetan Rok Mordej, tudi naložba v prihodnjo sezono. "Ta uspeh pomeni, da bo slovenski prvak prihodnje leto uvrščen med nosilce. Upam, da bomo to mi." Rok, ki je eden od tistih, ki so postavljali temelje aktualnega Dobovca s slovenskimi in hrvaškimi reprezentanti, je po poškodbi spet v vrhunski formi. V domačem taboru so ga označili za enega glavnih "krivcev", da niso prišli bliže slovenskim vratom.

Zgodbo o uspehu z vrhuncem v Almatiju so v Dobovcu gradili več let, postopno in preudarno. Znotraj nje je tudi več osebnih zgodb. Ena izmed njih je tista, ki jo je spisal Kristjan Čujec. Do uspeha v Almatiju je bil Čujo, kot ga kličejo soigralci, edini Slovenec z nastopom na zaključnem turnirju Lige prvakov v dvoranskem nogometu, ko je leta 2014 z Arazom iz Azerbajdžana na turnirju v Bakuju osvojil tretje mesto.

"Na evropskem prvenstvu v Belgiji so me opazili in prišlo je povabilo. Sem se kar hitro odločil, kdo si pa ne želi nastopiti na turnirju, kjer se merijo štiri najboljše ekipe v Evropi. Najvišji nivo, ki ga lahko dosežeš kot igralec futsala." Pa bi lahko v Azerbajdžanu ostal dlje? "Bila je tudi ta možnost, ampak z družino v Sloveniji si tega nisem mogel zamisliti."

V Araz je bil povabljen prav zaradi nastopa na finalu, letošnja zgodba je drugačna, saj je z Dobovcem tako rekoč od temeljev gradil preboj med elito. Ima pa zanj uspeh v dvorani Nur-Aman v Almatiju tudi grenak priokus, pravzaprav zelo grenak. Ko je izgubil enega od dvobojev, je napako popravil s prekrškom in prejel rumeni karton. Drugega v letošnji sezoni Lige prvakov, kar pomeni, da bo na prvi tekmi zaključnega turnirja samo gledalec. Tudi ta brezkompromisnost, ko je šlo v ključnih trenutkih dvoboja z Aktobejem res za vsako žogo, kaže na odločnost v boju za zgodovinski dosežek.

"V trenutku, ko je bilo treba odreagirati, nisem razmišljal o drugem kot o tem, da preprečim protinapad," je zavzdihnil, ko je še med potjo domov iz Nyona prišla potrditev, da bo na prvi tekmi zaključnega turnirja samo gledalec.

Kristjan Čujec, ki je v 33. letu, je kariero podaljšal v letošnjo sezono, ker je, kot pravi, želel svoje igranje zaokrožiti na igrišču, ne pa z ustavitvijo športa zaradi koronakrize. S tekmo v Almatiju se zdi, da se podaljšanje kariere ponuja samo po sebi. Vprašanje na to temo zavije v diplomatski jezik: "Najprej moramo proslaviti ta uspeh, šele nato bomo razmišljali, kako naprej."

Ob veselju, ki ga prinašajo trenutki zmagoslavja, so za Čujota tudi svojevrstni izzivi, ki jih prinašajo vožnje z enega na drugi konec Slovenije, iz Tolmina na treninge v Rogatec oziroma na tekme po Slovenji. "V vseh teh letih sem se že navadil, da po službi sedeš v avto in greš na pot. V zadnjem času so se že pojavila tudi razmišljanja, da bi nehal, a je zadnji korak preprosto težko narediti. Volja, želje in ambicije so še, po drugi strani pa imam vse manj časa in težko peljem vse stvari."

Ob športni karieri nadgrajuje tudi poslovno in tu postavlja temelje za življenje onkraj aktivnega igranja dvoranskega nogometa. "Na poslovno–tehniški fakulteti v Novi Gorici, nadaljujem študij gospodarskega inženiringa. Izobrazba mi bo omogočila, da po zaključku kariere aktivnega športnika začnem nov del življenja."

V letošnjem, koronakrizi prilagojenem sistemu Lige prvakov, bo na zaključnem turnirju osmerica najboljših, ampak še vedno bo to zaključni turnir elitnega klubskega tekmovanja v dvoranskem nogometu. Dobovec je bil v osmini finala edina ekipa iz drugega bobna, ki je premagala tekmeca iz prve osmerice, kamor se je tudi prebila.

V četrtfinalu jo čaka prvi nosilec in aktualni evropski prvak Barcelona. Ostaja le še ena neznanka – kje bo zaključni turnir? Uefa ga bo iz nemirne Belorusije prestavila v bolj prijazno okolje. Ob Sloveniji imajo predstavnike na zaključnem turnirju še Španija, Portugalska, Rusija in Kazahstan. Ena od možnosti je tudi novo potovanje v Almati.