Moja je, moja. Petra Majdič je zmogla še toliko moči, da je prišla na podelitev medalj. Foto: STA
Moja je, moja. Petra Majdič je zmogla še toliko moči, da je prišla na podelitev medalj. Foto: STA
Petro Majdič je gnala nečloveška energija. Foto: STA
Na prostor za podelitev medalj so ji morali pomagati spremljevalci. Foto: Reuters

Majdičeva je sprva mislila nastopiti še na maratonu v klasiki (svoji najljubši disciplini), ki bo na sporedu prihodnjo soboto, a je to postalo nemogoče. Tudi v svetovnem pokalu letos ne bo več tekla.

"Globinsko slikanje je razkrilo, da ima Petra zlomljena štiri rebra. Že prvi pregled pa je pokazal, da ima pnevmotoraks. To pomeni, da se ji je zrak nabiral v prsnem košu, zato smo ji vstavili cevko v medrebrni prostor in je z njo šla na podelitev medalj. To se zazdravi samo in ni potrebna operacija. Rebra so zlomljena brez premika, kar je ugodno. Da se zacelijo, narava potrebuje kakšen mesec. Po tem času tudi izginejo bolečine. Dokler ima pnevmotoraks, ne sme leteti z letalom, razen če ima vstavljeno cevko. Po mojem mnenju bi bilo prav, da se to pozdravi, preden odleti v domovino," je za Radio Slovenija povedal dr. Matjaž Turel, vodja zdravniške ekipe v slovenski odpravi.

Petra ni upoštevala nasveta zdravnikov
Kako to, da niso zloma reber in pneumotoraksa odkrili že pred izločilnmi boji na samem prizorišču? Turel pojasnjuje: “Petro so v premični ambulanti pregledali z ultrazvokom, pregledali vitalne organe, pljučno steno, vendar pa ta metoda ne pokaže pneumotoraksa, razen če je ta res očiten. Delno se da z ultrazvokom ugotoviti zlom reber, vendar pa so zdravniki sumili, da je zlomljeno zgolj eno rebro. Petri so sicer odsvetovali nadaljnje tekmovanje, vendar je sama vztrajala na tem, da nadaljuje.”

Na glavni trg v Whistlerju z reševalnim vozilom
"Fizično se zelo slabo počutim in sem že prestala minioperacijo. Izkazalo se je, da je poškodba precej huda. Ne vem, če bi preživela, če ne bi dobila medalje, a zdaj jo imam in mi je ne more nihče vzeti. Nekajkrat sem hotela odnehati, a ko veš, zakaj se boriš, vendarle gre naprej. Na koncu sem bila tako utrujena kot še nikoli. Zdržati tri ure tako bolečino, pa še teči, je nekaj neverjetnega. V takih okoliščinah kolajne nisem pričakovala, sem si jo pa močno želela. Mislim, da bi v normalnih okoliščinah zmagala, tudi tekmice so mi priznale, da bi si zaslužila zmago,” je povedala Majdičeva po podelitvi medalj, ki je bila ob 4.20 po našem času. Majdičevo so morali na glavni trg v Whistlerju pripeljati z reševalnim vozilom, na oder za zmagovalce pa je stopila ob pomoči spremljevalnega osebja.

Takoj po podelitvi medalj so jo s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Vancouver.