"Sem brez besed. Ko sem napadel, sem sprva mislil, da mi bo kdo sledil. A vsi so sedeli in mislili na zaključek, tako da sem šel sam čez prelaz," je v prvi izjavi za prireditelja 115. dirke po Lombardiji povedal presrečni Tadej Pogačar.

Najprej ulovil Nibalija, nato pa se odpeljal kar sam

Na najtežjem, šestem od sedmih vzponov letošnje različice klasike odpadlega listja, je prvič moč glavnine preizkusil veteran Vincenzo Nibali. Takojšnjega odgovora Deceuninck QuickStepa, Jumba Visme ali Ineos Grenadiersov ni bilo, pomočniki UAE Emiratesa pa niso mogli zakrpati luknje, zato je v akcijo 36,5 km do cilja krenil sam slovenski šampion.

Gorenjski volk je hitro ujel morskega psa iz Messine in dvakratnega zmagovalca Lombardije, nato pa je pospešil še enkrat in se sam odpeljal čez prelaz Ganda, z vrha katerega je bilo še 32 km do cilja v Bergamu.

Sorodna novica Liege, drugi Tour in za slovo še Lombardija - kralj Tadej Pogačar

Ni vedel, da Italijan ne bo sodeloval z njim

"Vedel sem, da gre za menoj Fausto Masnada, ki pozna domače ceste, in vedel sem, da me bo na tehničnem spustu ujel, saj sem sam prvič tukaj. Nisem pa vedel, da ne bo sodeloval z menoj. A k sreči sva imela dovolj veliko prednost za zaključni vzpon in sprint v cilj," je 23-letni Slovenec opisal razplet zadnjega, petega, spomenika sezone 2021, ki je letos potekal v smeri Como–Bergamo, pri čemer se je v 239 km nabralo kar 4500 višinskih metrov.

27-letni član favorizirane ekipe Deceuninck QuickStep je domačin iz Bergama in je izkoristil tovrstno poznavanje, do konca 10-kilometrskega tehničnega spusta z 19 serpentinami je izničil slabe pol minute zaostanka. A pri tem je osmerica prvih zasledovalcev ostajala slabo minuto zadaj, zaradi prisotnosti svetovnega prvaka in Masnadovega ekipnega kolega Juliana Alaphilippa pa ni bilo enotnosti med zasledovalci.

Masnada: Pogačar je bil premočan

"Osvojil sem drugo mesto, a sem izredno zadovoljen. Za mano je izredno dobra dirka, naša ekipa je delovala odlično. V zaključku smo bili v izvrstnem položaju. Sam spredaj skupaj s Pogačarjem, pri čemer mi ni bilo treba nič narekovati tempa. Zadaj v zasledovalni skupini je bil Alaphilippe. Vmes sem mislil, da se lahko Alaphilippe vrne v ospredje," je svoj pogled na razplet podal vidno zadovoljen Fausto Masnada, ki je bil tudi odkrit, da ni imel možnosti za končni uspeh, čeprav se je 16 km vozil v Pogačarjevem zavetrju. "Na koncu je bil Tadej premočan. Ves čas je vlekel in tudi na zadnjem vzponu v stari Bergamo se me je poskušal otresti. Nisem mogel osvojiti več kot drugega mesta."

Roglič: Nisem imel pravih nog, da bi šel za njim

Po tednu italijanskih jesenskih klasik je bil na startu v Comu prvi favorit Primož Roglič, ki je imel dobro podporo v ekipi Jumbo Visma, pri čemer je imel v zaključku tudi pomoč Jonasa Vingegaarda, drugouvrščenega z letošnjega Toura. V cilju je Rogla priznal, da tokrat ni imel tako močnih nog kot prejšnjo soboto nad Bologno in v sredo nad Torinom, ko je prepričljivo slavil na ciljnem vzponu in dosegel zmagi na klasikah Po Emiliji in Milano–Torino.

"Res zelo težka dirka. Če nimaš čisto pravih nog, kot jih sam tokrat nisem imel, je res težko. Na koncu je še vedno kar dober izid. Zagotovo smo upali na najboljše, a na koncu nismo bili dovolj dobri. Med sezono smo imeli veliko vzponov in padcev, a moramo vzeti samo najboljše za naprej. Neverjetno. Zdaj je čas, da uživam v počitnicah," je po četrtem mestu, pri čemer je izgubil sprint za tretje mesto z Adamom Yatesom, odkrito povedal zasavski orel.

Roglič je vseeno dosegel nov izjemni izid in osebno drugega najboljšega na spomenikih. O zmagovitem rojaku je 31-letni Slovenec dejal: "Nič, zaslužil si je. Bil je daleč najmočnejši. Tudi sam sem si želel za njim, a nisem imel pravih nog, nato pa sem čakal samo še na cilj."

Jesenska nihanja? "Danes je bil dober dan."

Po prepričljivo ubranjeni rumeni majici na letošnji Dirki po Franciji in bronasti medalji cestne dirke na olimpijskih igrah v Tokiu si je Pogačar vzel zaslužen dopust. Ob vrnitvi je velikokrat bil del akcije, ki je na koncu dirk dala zmagovalca, a tako Po Bretanji kot na evropskem prvenstvu v Trentu ni bil dovolj močan, da bi vztrajal z najboljšimi. Na SP-ju v Flandriji je bil ob usodnem trganju glavnine preslabo postavljen ob koncu tlakovanega odseka. Tudi v zadnjem tednu je bil dvakrat prekratek: tretji je bil v Vareseju, četrti na Supergi.

A vse skupaj je bil le izvrsten trening za glavni in očitno edini cilj jeseni – Po Lombardiji, kjer se je z drugim osvojenim spomenikom sezone in zmago na Touru včlanil v klub legend, kjer sta bila predtem le Fausto Coppi in Eddy Merckx. Največja kolesarja sveta do nastopa naslednika. (Popravek: Francoz Bernard Hinault ni dobil dveh spomenikov in Toura v isti sezoni, leta 1979 je bil "le" drugi na LBL-ju).

"V tem zaključnem delu sezone sem bil en teden dober, drug teden slab. Danes je bil dober dan," je Pogačar zadržano pokomentiral jesenska nihanja. A po 13. zmagi sezone in okrogli 30. zmagi komajda triletne profesionalne kariere je še poudaril: "Zame je vsaka zmaga pomembna. Še zlasti v tem primeru, saj sem dolgo sanjal o nastopu v Lombardiji. Zdaj sem tukaj in sem kar zmagal. Noro!"