Silvo Karo je po Andreju Štremflju drugi Slovenec z zlatim cepinom za življenjsko delo. Foto: silvokaro.com
Silvo Karo je po Andreju Štremflju drugi Slovenec z zlatim cepinom za življenjsko delo. Foto: silvokaro.com

61-letni Silvo Karo (rojen v vasi Brdo nad Ihanom) se je s plezanjem začel ukvarjati leta 1977. Med 2000 plezalnimi vzponi je bilo več kot 300 prvenstvenih, udeležil se je 27 alpinistično-plezalnih odprav. S Frančkom Knezom in Janezom Jegličem je sestavljal izjemno navezo treh mušketirjev, ki je poskrbela za številne drzne podvige, o katerih ljubitelji alpinizma še danes govorijo z največjim spoštovanjem.

Sorodna novica Silvo Karo: Alpinist

Kot je zapisal o sebi, je doživel brutalne patagonske viharje, prostrane višave Himalaje, ožarjene dimnike karakorumskega granita, grenlandsko obzorje, indijske monsune, yosemitske navpične zidove in – prelepe Julijske Alpe.

Leta 2007 je ustanovil Festival gorniškega filma, leta 2010 postal častni član angleškega Alpine Cluba, prejel pa je tudi odlikovanje red za zasluge Republike Slovenije. Leta 2018 je izdal knjigo spominov, biografijo Alpinist.

Zlati cepin, najvišje priznanje za alpinistične dosežke na svetu, podeljujejo od leta 1992, zlati cepin za življenjsko delo pa so prvič podelili leta 2009 z idejo počastiti alpiniste, ki so navdihovali naslednje generacije raziskovalcev navpičnice. Od Slovencev ga je prvi prejel Andrej Štremfelj leta 2018. Preostali dobitniki so Walter Bonatti, Reinhold Messner, Doug Scott, Robert Paragot, Kurt Diemberger, John Roskelley, Chris Bonington, Wojciech Kurtyka, Jeff Lowe, Krzysztof Wielicki, Catherine Destivelle in Jasuši Jamanoi.